Marsikdo je še zmeraj idealistično prepričan, da so gensko spremenjene rastline nekje tam zunaj Evrope ali pa vsaj v soseščini, na primer na Hrvaškem, v Sloveniji pa jih ni. Na Hrvaškem so zasebni proizvajalci soje hrvaški znanstveni svetovalki Aleksandri Sudanić priznali, da so posejali gensko spremenjeno seme soje, ilegalno uvoženo iz BiH, in to je potrdila tudi analiza. Gensko spremenjeno sojo torej sejejo, čeprav je hrvaški sabor že leta 1998 odločil, da se gensko spremenjeno seme ne sme sejati niti kot poskusna setev. To so najpomembnejši poudarki z lanske okrogle mize srečanja hrvaških novinarjev, ki pokrivajo področje kmetijstva, in je potekala pod naslovom: Gensko spremenjeni organizmi (GSO) na Hrvaškem– kdo in zakaj prikriva podatke hrvaški javnosti.

Ivo Delonga, direktor podjetja Croatiakontrola, edinega laboratorija na Hrvaškem, opremljenega za testiranje hrane po evropskih standardih, je na okrogli mizi povedal, da so pri nadzoru sojinih zrn namenjenih izvozu, že leta 2013 ugotovili, da je bilo 12 odstotkov vse soje posejane na Hrvaškem, gensko spremenjene, od tega je 7 odstotkov vzorcev presegalo dovoljenih 0,9 odstotka GSO-ja. Pozval je tudi k večjemu nadzoru nad sojo, ki prihaja v luke Zadar, Split, Reka in Koper.

Tudi prof. dr. Valerij Vrček, član hrvaškega vladnega sveta za GSO, je dejal, da so tudi oni od sanitarne inšpekcije Ministrstva za zdravje dobili podatek, da je bilo od 108 vzorcev hrane, ki so jo odvzeli na mejnih prehodih, kar 10 odstotkov pozitivnih na GSO. Omenil je, da na navzočnost gensko spremenjenih posevkov v Evropi kaže tudi analiza urina Evropejcev, v katerem so našli herbicid glifosat. Glifosat je kemični »satelit« vseh gensko spremenjenih posevkov, v vzorcih na Hrvaškem je navzoč v 40 odstotkih posevkov, kar je le 4 odstotke manj od evropskega povprečja.

V razpravi je sodeloval tudi prof. dr. Marjan Jošt, genetik in žlahtnitelj rastlin, najbolj znan nasprotnik sejanja gensko spremenjenih rastlin. Povedal je, da ni potrebno, da bi odkrivali toplo vodo, saj so zadeve že jasne. Oblasti v Argentini so leta 1996 privolile v množičen poskus pridelovanja gensko spremenjene hrane na območju svoje države in danes opažajo grozljive posledice te privolitve. Odstotek obolelih za rakom se je povečal za 400 odstotkov, v velikem porastu je neplodnost, da se rojevajo bolni otroci je skoraj pravilo. Takšne posevke sejejo tudi v Braziliji.

Število zasejanih površin z gensko spremenjenimi rastlinami se povečuje

Zasebni pridelovalci soje v Srbiji so tudi začeli sejati gensko spremenjeno sojo, ker naj bi bilo pridelovanje naravnih vrst soje dražje od gensko spremenjenih, čeprav je sejanje gensko spremenjenih rastlin tudi v Srbiji prepovedano. Kmetijska inšpekcija je leta 2014 preverila 3000 hektarjev površin zasajenih s sojo, in od 45 odvzetih vzorcev, je bilo gensko spremenjenih kar 42. Ministrstvo za kmetijstvo Srbije je ukazalo uničenje posevkov, toda strokovnjaki opozarjajo, da je to kaplja v morje, ker je v Srbiji z gensko spremenjeno sojo zasejanih že na tisoče hektarjev. Mladen Ševarlić, profesor na fakulteti za kmetijstvo v Beogradu, meni, da v Srbiji ni prave politične volje, da bi prebivalce zavarovali pred gensko spremenjenimi rastlinami. Morali bi se zgledovati po Madžarski, ki je strogo prepovedala sejanje kakršnih koli gensko spremenjenih rastlin na območju njihove države.

Strokovnjaki v Srbiji se zavzemajo ne samo za prepoved sejanja gensko spremenjene soje, temveč tudi za prepoved uvoza živil, ki bi jo vsebovala. Je pa paradoksalno, da je v Srbiji dovoljen uvoz gensko spremenjene sojine mešanice za krmo živali.

Kakšno je stanje glede gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji? Upravičeno lahko domnevamo, da podobno kot na Hrvaškem, še zlasti, ker sajenje gensko spremenjenih rastlin podpirajo tudi nekateri strokovnjaki. Tisti strokovnjaki, ki v medijih zagovarjajo sajenje gensko spremenjenih rastlin, trdijo, da naj bi bile takšne rastline celo dobre za človekovo zdravje. Verjetno enako dobre, kot so bile tiste, vzgojene na tleh polnih pesticidov in herbicidov, ki so jih, kot »neškodljiva« zaščitna sredstva, vsa leta priporočali njihovi kolegi in se bojevali proti ekološkemu kmetijstvu.

Poleg prepovedi sejanja gensko spremenjenih rastlin je treba prepovedati tudi uvoz vsakršne hrane z gensko spremenjenimi organizmi ter uporabo herbicida glifosat (ki se skriva za različnimi imeni!), brez katerega gensko spremenjene rastline ne morejo uspevati. Ta herbicid deluje tako, da se prek zelenega dela rastline po rastlinskih sokovih prenaša po rastlini, preprečuje delitev celic in povzroči odmiranje rastlin. V ZDA so namreč ugotovili, da je glifosat tudi hormonski motilec, ki pri koncentraciji 0,5 ppm povzroča motnje v delovanju ščitnice in hipofize. Salvador in Šrilanka sta uporabo tega herbicida že prepovedala, saj ocenjujejo, da je samo v Šrilanki za zdravstvenimi posledicami tega herbicida umrlo 20 000 ljudi, okoli 400 000 pa jih ima zdravstvene težave. To so predvsem težave z ledvicami, ki začnejo odmirati in ljudje več ne morejo odvajati vode. Kaj še čakamo? Da zaslišimo navček tudi v Sloveniji.

Rafko Novak, objavljeno v reviji AURA, avgust 2015, št. 311

Fotografija: Bigstockphoto.com