Vprašanje: Na potovanju po Kitajski smo veliko videli in slišali o feng šuiju. Ker nameravamo urediti vrt ob naši ekološko zgrajeni hiši, bi radi zvedeli kaj več o tisočletja starem kitajskem nauku feng šuiju, ki naj bi pomagal človeku živeti v sožitju z naravo.

Odgovor: Nauk o feng šuiju pravi, da moramo na vrt gledati kot na “podaljšek” človeka in njegovega bivališča. Vrt naj bi bil kraj za sproščanje in obnovljanje energije. V ta namen mora zadovoljiti tako čute kot podzavest. K temu veliko pripomorejo bližina narave, harmonija, varnost in pozitivne spremembe.
Vsaka motnja v naravi, denimo bližina ceste, z zastorom zakrit pogled in celo pokrov kanala na travniku ali turoben zid, ki nas loči od sosedov, lahko razbije notranjo ubranost in povzroči razblinjanje pozitivnega energijskega toka “či”.
Evropejci se skrivamo pred sosedi z ograjami, Azijci pa imajo povsem drugačen, tankočutnejši odnos do okolja. Energijo delijo na pet elementov: ogenj, vodo, zemljo, les in kovino, sam vrt pa na devet območij.

V sožitju z okoljem

Temeljno vodilo feng šuija je živeti v sožitju z naravo. Ob daljnosežnem uničevanju okolja postaja ta nauk čedalje pomembnejši, saj poudarja, da je treba hišo in vrt uskladiti z okoljem, sicer bo arhitektura delovala kot moteč element v naravi.
Pomembno je, da vrt, četudi še tako lep, ne sme dajati vtisa izoliranosti. Okolje s svojimi energijskimi tokovi močno vpliva na vrt in njegove lastnike. Hiša, vrt in okolica skupaj vplivajo na človekovo življenje, zato nikakor ne smemo obravnavati enega brez drugega. Sožitje v okolju bomo najlaže ustvarili, če bomo pri graditvi hiše uporabili za naš kraj značilne naravne materiale. To nikakor ne pomeni, da mora biti hiša zgrajena v tradicionalnem ali celo staromodnem slogu, kajti tudi sodobne arhitekturne rešitve bodo omogočale dobro izrabo naravnih surovin.

Hiša v sožitju z vrtom

Enako kot je zemljišče del okolja, je tudi hiša del vrta. Hiša vpliva na vrt že s svojo velikostjo, ki ji daje navidezno premoč. Navsezadnje gradimo hišo za vse življenje in je zato pomembno načrtovati, katere materiale bomo uporabili pri zidavi. Dandanes lahko opazimo veliko standardnih hiš, ki jih obkrožajo enolični vrtovi, to pa nikakor ne pomeni, da bi morala biti tudi naša hiša v takem okolju narejena po istem kalupu.
Potrudimo se in napolnimo vrt s svojimi zamislimi, ki izražajo našo osebnost in slog. Nekdo se čudovito počuti na vrtu prepolnem listavcev in cvetočih senčnic, drugi se raje odloča za pritlikave grmiče in ravne travnate robove, tretji pa prisegajo na divje rastline in drevesa, na katera je mogoče obesiti visečo mrežo. Nauk feng šuija ne določa natančno, kakšen naj bo vrt, da bi se v njem dobro počutili, temveč ponuja zgolj smernice za nastanek dobrega v domačem okolju in pravilno uporabo življenjske energije.

Varstvo in razmejitev

Človek je socialno bitje in potrebuje stik s svojo okolico in sočlovekom, obenem pa mora imeti možnost, da se umakne v zasebnost. V ta namen imamo hiše in vrtove. Vsak vrt naj bi imel nekoliko odmaknjen predel, ki je skrit očem.
Vrt, ki je vsenaokoli obdan z visokim zidom in ni povezan z okolico, bo stanovalcem prej ali slej ustvaril občutek izoliranosti. Tak vrt je odrezan od energijskih tokov okolja. Načrtovanje vrtov je pravcata umetnost, kajti ničesar ne sme biti preveč ali premalo, sicer se naravno ravnotežje kaj kmalu poruši. Ograditev vrta sicer daje občutek varnosti, vendar mora vrt ostati vsaj toliko odprt, da lahko ohranja stik z zunanjim okoljem.

Lega zemljišča
Koristno je, da graditelj pred zidavo oceni gradbeno zemljišče in objekt načrtuje v skladu s feng šuijem. Pri tem se je dobro vprašati:
Ali so v bližnji okolici obrati, visokonapetostni vodi in drugi objekti, ki so že na videz moteči, povzročajo smrad in močan hrup?
Ali je zemljišče v neposredni bližini glavne ceste ali na koncu slepe ulice?
Je gradbeno zemljišče utesnjeno med visokimi stavbami in zidovi?
Ali kakšna cesta v ravni črti pelje do zemljišča?
Je morda zemljišče nezavarovano in na vetrovnem hribu?
Ali v bližini pogrešamo kakšno jezero, ribnik, reko, potoček?
Če je bilo veliko pritrdilnih odgovorov, potem raje opustite zamisel o nakupu takšnega zemljišča.
Območja na vrtu

Vrt lahko po feng šuiju razdelimo na devet življenjskih območij, ki oblikujejo tako imenovano mrežo bagua. Vsako območje ima svoj pomen: eno prinaša bogastvo, drugo je povezano s partnerstvom, naslednje z družino, druga pa z otroki, s kariero in prijatelji. Prav gotovo ni obetavno, če v predelu za partnerstvo ležijo odpadki. Naključij ni – moči simbolov nikakor ne gre podcenjevati.

Feng šui je veda o ravnotežju. Tam, kjer kateri od elementov prevladuje, je tega treba malce zmanjšati. Če je vrt usmerjen proti jugu (ogenj), bo tam ribnik ali vodnjak (voda) več kot dobrodošel za ustvarjanje ravnotežja. Tudi rastline naj bodo na strani nasprotnega elementa. V feng šuiju so ostri in pravi koti prepovedani, saj delujejo na nas podobno grozeče kakor ostri stenski robovi.
Nasprotno pa so okrasne barvne krogle izjemno pomemben dodatek vrta, kajti ne le da odsevajo sonce, temveč tudi razpršijo negativno energijo.

Energija či

Da bi ustvarjal prijetno energijo, je treba čiju omogočiti, da se v rahlih zavojih prosto pretaka naokoli. Če či kje na poti naleti na oviro ali se znajde v mrtvem kotu, je skladnost motena. Kitajska modrost pravi, da vplivajo na či oblike, barve in zvok. Umetnost feng šuija je v tem, da z naravnimi oblikami in z uporabo koristnih pripomočkov omogočimo enakomeren in skladen pretok energije či.
Veliko pozornosti je treba nameniti vhodu, skozi katerega prihaja či. Če je ta brez vrat, je to prav tako neprimerno, kakor če so vrata prevelika. Vhod na vrt naj poskrbi za prijetno, domačno doživetje. Vhod, ki ga ustvarja lok vzpenjajočih se vrtnic, bo odlično opravljal svojo nalogo.
Potka, po kateri bo tekel či, naj bo podobna nežnim valovom. Če imamo na vrtu ravno stezico, postavimo ob njo rastline v čebrih, ki bodo poskrbele za razgibano pot energije.

Občutek varnosti
Mnogi ljudje, zlasti tisti, ki živijo v mestih, po službi radi zahajajo v naravo. Ljudje namreč čutimo, da nam narava daje energijo. Tistim, ki imajo doma vrt, ni treba hoditi daleč, da bi se napolnili z energijo. Dovolj je že, da stopijo iz hiše in uživajo v koščku raja, ki ga imajo pred svojim pragom. Feng šui nas uči gledati na naravo z drugačnimi očmi. Kadar je vrt oblikovan po pravilih feng šuija, veje iz njega posebna harmonija, ki spontano pritegne vsakega človeka.
Če je prednji del vrta skladno izoblikovan imamo občutek, da je hiša veliko lepše včlenjena v naravo, kot če moramo za prihod do nje pazljivo hoditi med raznimi ovirami, smetnjaki in kolesi, ki sproščajo negativno energijo.
Prav tako moteče je, če so na vrtu ostanki odrezanih dreves. Ti namreč spominjajo na umiranje in propad, in prav tako ustvarjajo nevidno energijsko polje. Mnogi nevtralizirajo učinek odrezanega debla tako, da v izdolben štor posadijo rože, vsekakor pa je za razpoloženje na vrtu boljše, da deblo izkopljemo iz zemlje in na isto mesto postavimo gorski kristal ali napajališče za ptice ter tako zemljo oskrbimo z novo energijo.

Kaj je feng šui

Feng šui je tisočletja star kitajski nauk, ki naj bi pomagal človeku živeti v sožitju z naravo. Pri tem ima zelo pomembno vlogo kozmična energija či, ki naj bi se, kot zatrjujejo na Daljnem vzhodu, pretakala povsod – tudi v ljudeh. Ta energija povezuje živo in neživo naravo.
Umetnost feng šuija je v tem, da energijski tok usmerimo v človekovo korist. Pogosto obstajajo nezavedni moteči vplivi, ki ovirajo našo življenjsko energijo. Vrt, ki je zasnovan po pravilih feng šuija, izžareva posebno harmonijo in je prijeten za naše čute.

Pomislimo:

Ali je naše zemljišče obdano z visokim zidom ali ograjo ali ravno prirezano živo mejo?
Se ob vhodu na naše zemljišče raztezajo velika vrata?
Ali ob vstopu na zemljišče najprej opazimo smetnjake in podobne moteče predmete?
Je težko najti vhod v hišo? Se zdi vhod ozek? Je ta morda celo nekoliko temačen?
So vogali hiš v soseščini usmerjeni proti našemu vhodu ali proti prostoru za sedenje na vrtu?
Ali visoka drevesa oziroma gradbeni elementi zastirajo pogled na vrt?
Ali moramo prehoditi ves vrt, preden pridemo do nasada vrtnih zelišč?
Se nam zdi, da smo na terasi izpostavljeni pogledom sosedov in mimoidočih?
Imamo občutek, da je naš vrt prostor za oddih, kjer si lahko povrnemo moči in se sprostimo?
Imamo na vrtu tako sončna kot senčna mesta, kjer se lahko nemoteno zadržujemo?
Ali lahko z družinskimi člani na vrtu izpolnimo svoja pričakovanja, denimo pridelamo zelenjavo, gojimo rože in se kdaj povsem prepustimo lenarjenju?
Nam vrt omogoča povezanost z naravo ali nam bolj daje občutek umetne, sterilne tvorbe

Stanislaus Lorenz, objavljeno v reviji AURA št. 225, maj 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com