Duhovno telo večine zahodnjakov ni celo, temveč »razklano«, v njem prevladuje ali ognjena ali vodna moč. Zaradi te značilnosti takšni ljudje niso odporni na zemeljske moči in elektromagnetno sevanje ter imajo entitete. Vse to sčasoma načne njihovo življenjsko moč. Pri veliki večini pripadnikov drugih kultur je duhovno telo celo, zato so močnejši, bolj prilagojeni naravi in s tehnologijo spremenjenemu okolju. Enovito duhovno telo so imeli tudi naši predniki v Posočju in drugje, ker so upoštevali moči narave. Na podlagi njihovih spoznanj je mogoče duhovno telo znova sestaviti, vendar bi oseba z obnovljenim duhovnim telesom morala živeti v uglašenem in celovitem polju, sicer bi se ravnotežje prej ali slej znova podrlo.

 

Omejitve duhovnega telesa

Človekovo fizično telo je ustvarjeno tako kot vse drugo v naravi, ne prenese prav vseh fizikalnih obremenitev iz okolja. Dobro se počutimo le v določenem razponu toplote, v določeni sestavi zraka, škodujejo nam prevelike in tudi premajhne količine hrane in tako naprej.

Zdi se, da ima tudi duhovno telo podobne omejitve, saj prav tako ne prenese vseh obremenitev iz biopolja okolice. Najbolj izrazita lastnost biopolja je njegova moč, ki jo lahko merimo z radiestezijsko metodo. Merimo duhovno moč človekove avre, duhovno moč vseh živih stvari v naravi in narave same, saj je živo vse, kar ima duhovno moč.

Na Zahodu se je uveljavilo merjenje moči v avri z enotami po Bovisu. Na voljo so merilniki (ne vemo sicer natančno na čem temeljijo pa vendar delujejo) in ta metoda se poučuje tudi na tečajih. Velja, da je povprečna moč v avri zdrave osebe okoli 20.000 enot po Bovisu, vendar ta podatek drži samo za osebe, ki jih lahko na barvnem krogu razvrstimo med belo in črno barvo, kar je shematsko prikazano na krožnem delu slike 1. Le malo reči v naravi ima tako majhno moč. Veliko večjo moč imajo že drevesa. Tudi živali, kamni in veliko lokacij na zemljišču ima precej večjo moč. Tisti ljudje, ki so šibki, pa so bolj ranljivi, telesno in duševno, škoduje jim narava s svojo močjo, ne prenesejo psihičnih obremenitev in so podvrženi stresu.

Duhovno bolj razviti ljudje pa so močnejši, podrobneje bom to pojasnil v nadaljevanju. Nekaj več o duhovnih stanjih si lahko preberete v članku Nikrmana, ki je bil objavljen v reviji Karma plus, letnik 15, št. 6, str. 53, na moji spletni strani www.radiestezija-sturm.si, na spletni strani www.megalitskaslovenija.si, na spletni strani www.aura.si. V omenjenem članku sem pojasnil duhovna stanja velike večine ljudi v zahodni kulturi.

Da bi razumeli, kako nastajajo entitete, moramo poznati razvoj duhovnih stanj. Vsebina tega članka je grafično prikazana na sliki 1. Duhovna stanja so razvrščena v predalčke, čeprav v resnici takih predalčkov ni, vendar prikaz kljub temu pravilno označuje vsebino, ki jo skušam razložiti.

Osnovna značilnost duhovnih stanj večine ljudi v zahodni kulturi je razcepljenost duhovnega telesa. Namesto dveh enakovrednih delov, temnega in svetlega, močno prevladuje eden od njiju. Temnega v naši kulturni dediščini imenujemo vodna moč, svetlega pa ognjena. To lahko izmerimo na različne načine, še najlaže z rozeto, prikazano na sliki 2. Z nihalom ob rozeti zastavimo vprašanje: »Kateri del enosti prevladuje pri tej in tej osebi«? Če sta pri dotični osebi enakovredno zastopana oba dela enosti, nihalo pokaže na »CELOTA«, če ne, pa pokaže ali samo na temni ali samo na svetli del.

Kratek opis razvoja duhovnih stanj večine ljudi v zahodni kulturi

Če se vrnemo k sliki 1, poteka duhovni razvoj tako, kot označujejo puščice, na vodni strani do pozicije, označene s črno, na ognjeni strani pa do pozicije, označene z belo, v smeri sivo-bele, in iz pozicije, označene s črno, v smeri sivo-črne. Ko oseba doseže katero koli od teh pozicij, se njena duhovna moč poveča za približno stokrat. Takšni ljudje so že močnejši, zato so v življenju uspešnejši. Duhovni razvoj se lahko nadaljuje v smeri proti sivi, tedaj se pri vsaki stopnji sive duhovna moč poveča za približno desetkrat.

Duhovne lastnosti so v resnici nesnovne, nobenih barv nimajo in ne stopenj sive, z njimi si le grafično pomagamo, da si duhovna stanja laže predstavljamo. Da bi lahko merili duhovne moči, smo izdelali svoje merilnike. Narejeni so tako, da duhovno moč primerjamo z močjo sonca na površini planeta, vse dobljene vrednosti tako izhajajo iz naših merilnikov. Tudi merjenje duhovne moči je poskus pretvorbe nesnovne moči v snovno obliko, ki jo pokaže skala merilnika. Duhovna moč seveda ne narašča tako naglo, kot se zdi iz tega opisa, saj ji mora slediti tudi stanje v fizičnem telesu.

Na sedmi stopnji sive, oseba samodejno pridobi še drugi del duhovnega telesa. Če ima ognjeno moč, pridobi še vodno, če pa ima vodno moč, pridobi še ognjeno, in tako nastane tretja moč. V tej preobrazbi znova naraste moč duhovnega telesa, ki ni več primerljiva z osnovno močjo duhovnega telesa ljudi, ki so med belo in črno barvo. Duhovna moč še naprej narašča prek točk, ki označujeta peto moč in enost. Naraščanje usmerja ljubezen, ki se izraža kot sprejemanje, vendar je mogoča tudi duhovna vrnitev nazaj. V tem primeru jo usmerja sovraštvo, ki se kaže kot zavračanje.

 

Kako nastajajo entitete, ki izhajajo iz ljudi

Spomnimo se omejitev duhovnega telesa. Kaj bi bilo, če bi oseba z majhno duhovno močjo sobivala z osebo, ki bi imela tolikšno duhovno moč, da bi nam zmanjkalo ničel pri zapisovanju? Iz prakse vemo, da v takšnem primeru nihče ne bi umrl, toda če narava ne bi poskrbela tudi za takšne primere, bi šibka oseba prejela tolikšno moč, da bi jo to ubilo ali vsaj hudo poškodovalo. Fizično telo mora biti sposobno prenesti višje duhovno stanje ali višjo moč, zato takšna moč ne sme priti nenadoma.

Če se to zgodi, narava osebo zavaruje tako, da se v njenem astralnem telesu, to je v četrtem sloju avre, pojavi entiteta. Tako nastajajo entitete, in to zmeraj samo pri šibkejših osebah. Močnejša oseba nikoli ne dobi entitete od šibkejše osebe. Entiteta je kopija moči duše močnejše osebe. Ni kopija duše, samo kopija njene moči. Prav tako tudi ni del duše, saj kopija nikoli ni del izvirnika. Močnejša oseba ne izgubi delov svoje duše, v šibkejšo osebo se kopira samo njena moč, vendar pri tem postopku močnejša oseba ne izgublja svoje moči.

Vse to smo lahko izmerili prav zato, ker smo tako podrobno »popredalčkali« duhovna stanja. S tako razdelitvijo smo lahko natančno določili duhovno pozicijo močnejših oseb, in na astralno raven šibkejše osebe se je kot entiteta zapisala moč, ki natančno ustreza takšni poziciji.

 

Entitete iz narave, iz razlike v potencialu in na mikrolokacijah

V človekovo astralno telo se ne zapisujejo samo entitete, ki izvirajo iz ljudi, tja se kopirajo tudi njegovemu biopolju razglašene moči narave, in sicer iz lokacij, ki so veliko močnejše od duhovne moči osebe, ki se tam zadržuje, takih lokacij je za današnjega duhovno vedno šibkejšega človeka precej.

Ena izmed njih je umetno urejen megalitski krog na Krnu. Sestavljen je iz dveh delov: iz kamnitega kroga s premerom okoli 30 metrov, ki ima ognjeno moč. Na jugozahodu je drugi del, približno 22 metrov velika skleda, z vodno močjo. Oba dela sta med seboj povezana in ustvarjata enovito zemeljsko polje. Vse skupaj bi odlično delovalo, če bi bila v skledi voda, vendar je ni. Sistem kljub temu deluje in ima veliko moč, vendar ni popoln, v prispodobi pravimo, da je razglašen. Razglašena moč je tista, ki ustvarja entitete, in krog na Krnu jih ustvari vsem, ki so šibkejši od njega. Če bi bila v skledi voda, bi bil sistem uglašen, in ne bi ustvarjal entitet. Uglašena moč ne ustvarja entitet.

Kot zgled, kako nastajajo entitete v naravi, sem izbral dva medsebojno razglašena kamna, kot prikazuje slika 3. Manjši kamen je veliko šibkejši. Na levi sliki je zelo oddaljen od večjega in še nima entitete. Na desni sliki pa je tako blizu močnejšega, da je med njima samodejno nastala kačja črta, in manjši, šibkejši kamen, je dobil entiteto, kopijo moči močnejšega. Kdor obvlada radiestezijo, to lahko preveri kar na fotografijah, ali pa opravi poskuse s svojimi kamni.

 

Entitete ne nastajajo samo zaradi razlik v duhovni moči, ampak tudi zaradi razlik v potencialu. Na primer, na sliki 1 ima sivo-črna oseba enako duhovno moč kot oseba na ognjeni strani, označena kot sivo-bela, vendar je med njima zelo velika razlika v potencialu, ena ima vodno moč, druga pa ognjeno. Če se izrazim v jeziku elektrotehnike, ima ena oseba pozitivni naboj, druga pa negativnega, vendar je to le prispodoba, da bi laže razumeli, kaj mislim z izrazom potencial, in ne pomeni, da je ena oseba dobra in druga slaba. V takšnem primeru se zgodi, da se v vsako osebo kopira entiteta tiste druge. Celo tedaj, kadar gre za šibke ljudi, se v radiestezijsko belo osebo (glej zgornji krožni del slike 1, kjer je oznaka »bela«) lahko kopira entiteta »črne« osebe, če je bela oseba recimo bolna in zato šibkejša.

Lahko bi pomislili, da je nekaj čudovitega, ko je narava tako poskrbela za vse, vendar kljub temu ni tako zelo čudovito. Ko se entiteta usidra v astralno raven avre, da bi zavarovala šibkejšo osebo, je tam zato, da bi opravila delo, nalogo zaščite, opravljanje vsakega dela pa zmeraj zahteva porabo moči. Moč za svoje delovanje pa entiteta zajema iz razpoložljive moči, ki jo generira duša. Duša je generator moči v našem telesu, če duše ni, vemo, kaj se zgodi. Torej entiteta vzame duši nekaj moči, zato ostane manj moči za delovanje drugih duhovnih teles.

Entitete se v astralni sloj avre ne zapisujejo samo na splošno, temveč tudi na mikrolokacije, na posamezne dele telesa, na spremenjene predele kože, na poškodovana kolena, poškodovano rame. Entiteto ima lahko tudi zarodek v materinem telesu, kadar je mati duhovno močnejša in razglašena, zarodek pa duhovno stanje deduje od šibkejšega očeta. V vseh teh primerih je na voljo manj moči za posamezne dele telesa, pojavi se bolečina, lahko še kaj hujšega, zarodek, ki ima entiteto oslabi, narava lahko sproži splav.

Entitete povzročajo škodo

Če se v avro usidra samo ena entiteta, še ni tako hudo, vendar jih je lahko tam tudi več in vsaka duši jemlje nekaj moči. Entitete, ki se zasidrajo kot zaščita pred veliko razliko v moči in hkrati veliko razliko v potencialu, vzamejo duši največ moči. Z radiestezijsko metodo lahko izmerimo, koliko razpoložljive moči ostane duši za preskrbo njenih duhovnih teles. Kadar za preskrbo drugih sistemov ostane manj kot polovica razpoložljive duhovne moči duše, se pojavijo motnje na čustvenem in fizičnem telesu. Človek zboli.

Z entitetami so lahko povezani tudi nesrečni dogodki. Na primer, kadar je en zakonski partner radiestezijsko sivo-črn, drugi pa bel (duhovne lokacije so določene iz slike 1) se navadno ne razumeta dobro, zakonska zveza razpade. Lahko pa se kljub temu ohrani, vendar bo imel šibkejši partner entiteto ali več njih desetletja dolgo in bo zaradi stalnega izčrpavanja svoje duhovne moči zbolel.

Entitete povzročajo še večjo škodo pri ljudeh z manjšimi duševnimi motnjami, ki ne sprejemajo sebe, okolice in drugih ljudi. Takrat se entitete pojavljajo pri njih še pogosteje, saj nastajajo kot zaščita pred vsako osebo, ki je ne sprejemajo. Če ima oseba z duševnimi težavami na primer vodno moč in živi na območju, kjer prevladuje ognjena moč, se pojavijo entitete tudi zaradi tega, in jih je lahko toliko, da za svoje delovanje porabijo celotno moč duše. Tudi v takšnem primeru je narava poskrbela, da se življenje še vedno ohrani, vendar sistem kolapsira. Spodnja duhovna telesa izginejo, ni jih več mogoče izmeriti. Taka oseba sicer ne ostane brez avre, le duhovna telesa se umaknejo v drugo dimenzijo, in to duševne motnje še poglobi.

Če kamenček z entiteto, prikazan na sliki 3, umaknemo, entiteto takoj izgubi. Nekatere entitete, ki se usidrajo v človekovi avri pa lahko ostanejo tam dolgo, tudi več let. V astralnem telesu se lahko zadržujejo tudi entitete ljudi, ki so že umrli, vendar to niso umrle duše, so le kopije njihove duhovne moči, ki so se tam zadržale. Pravzaprav je zelo malo ljudi, ki jih lahko razvrstimo v skupino med belo in črno (po duhovni lokaciji iz slike 1), da ne bi imeli entitete.

Osebe, ki so napredovale na duhovni poti in dosegle celost, imajo zelo veliko duhovno moč, vendar je pogosto razglašena zaradi brazgotine, nastale ob razcepitvi duhovnega telesa na pretežno en del celote. Prav te osebe pri šibkejših osebah ustvarjajo najmočnejše entitete.

 

Ljudje, ki živijo v duhovnih poljih celosti, se uglasijo z njimi

Spomladi 2017 sva bila z ženo ob Rdečem morju, v Hurgadi. Kraj je povsod preveval poseben, prijeten občutek. Ugotovil sem, da je bilo tam celotno območje, z morjem vred, v duhovnem stanju celosti, vendar nisva dobila nobenih entitet, saj je bilo polje uglašeno. Še več, vsi domačini, Arabci, so imeli nerazcepljeno duhovno telo, sestavljeno iz obeh delov celote. Njihova duhovna moč pa je bila uglašena tako kakor celotno območje.

Pozneje sem se pogovarjal s prijateljema, ki sta se bila pravkar vrnila s Tibeta. Vsa navdušena sta mi pripovedovala o vtisih s potovanja, še zlasti o gori Kailaš (slika 4). Gora ima zelo močno polje celosti. Polje je uglašeno, svojo moč pa seva v prostor najmanj sto kilometrov daleč, kar pomeni, da je v njenem polju celotna pokrajina.

 

V analizo sem dobil fotografije, posnete na ulicah tibetanskih krajev v bližini gore, ter v Lhasi in Singatzeju, ki sta približno 1200 kilometrov oddaljena od Kailaša. Na fotografijah so bili domačini, ki so se tam znašli po naključju. Od desetih domačinov jih je bilo osem v duhovnem stanju celosti, z uglašenim in zelo močnim poljem. Druga dva pa sta imela zemeljsko peto moč, z obema deloma celote in uglašenim poljem. Nihče ni imel entitet. V Tibetu je več krajev z duhovnim poljem celosti, kar se odraža na duhovnem stanju prebivalcev.

Takih primerov, da ljudje živijo v naravnem duhovnem polju celosti, je še več, ne samo po svetu, tudi v naši deželi. Pri nas smo sicer našli manjša polja, vendar polja imajo povsod enake zakonitosti. Da bi vam bilo to še bolj razumljivo, naredimo še en poskus s kamni, podoben tistemu na sliki 3. Če uglasimo večji kamen in ob njega postavimo razglašenega manjšega, manjši ne dobi entitete. Še več, ob večjem se celo uglasi! To pomeni, da je najboljše bivalno okolje tisto, ki ima duhovno stanje celosti, ker bo razglašene ljudi uglasilo in jih zdravilo.

 

Ljudje z nerazcepljenim duhovnim telesom nimajo entitet in so močnejši

Arabci in Tibetanci so torej večinoma zelo dobro uravnoteženi in veliko močnejši od Zahodnjakov. Kako je z drugimi narodi na planetu pa ni bilo težko ugotoviti, saj je na spletu dovolj fotografij. Če imamo na voljo sliko osebe, ni težko izmeriti značilnosti njene avre. Pogledali smo značilnosti avre Japoncev, Kitajcev, Afričanov, skratka vseh, ki niso odraščali v zahodni kulturi. Nihče od njih ni imel le polovice duhovnega telesa, vsi so bili celota, njihovo duhovno telo je sestavljeno iz ognjene in vodne moči, ki sta pravilno uglašeni. Drugi ljudje po svetu večinoma nimajo entitet in ne razglašenih duhovnih teles. Njihov duhovni razvoj teče tako, kot prikazuje slika 5. Najlaže bomo razumeli, če to sliko primerjamo s sliko 1. Na sliki 5 ni zgornjega dela, ki na sliki 1 prikazuje razvoj razcepljenih delov duhovnega telesa, ker takih delov pri njih preprosto ni.

 

Takšni ljudje so duhovno močnejši in posledično tudi telesno in duševno bolj zdravi. Iz tega lahko sklepamo, da smo zasnovani tako, da imamo nerazcepljeno duhovno telo, in ne da živimo le s polovico njega!

Ljudem z le polovico duhovnega telesa škodujejo moči Zemlje, ki jim rečemo škodljivo sevanje, škoduje jim nizkofrekvenčno in  visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje in imajo entitete. Ker jim entitete jemljejo življenjsko moč, so šibkejši, pogosteje obolevajo, so čustveno bolj občutljivi in bolj podvrženi stresu. Vse to ljudem s celostnim duhovnim telesom ne škoduje, zato zanje ni pomembno, kam postavijo ležišče, saj jim sevanje vodnega toka ne more škodovati, ker imajo vodno moč že v sebi, ne more jim škodovati niti visokofrekvenčno sevanje, ker je njihova duhovna moč precej višja od moči tega sevanja, torej je očitno, kaj je treba storiti. Najbolje je dodati manjkajočo polovico duhovnega telesa, da postanemo vsi celostni in močni.

Poseg je mogoče opraviti v zelo močnih poljih, ki imajo duhovno moč celosti. Takšna so nekatera staroverska svetišča, omenjena v knjigi Iz nevidne strani neba, Pavla Medveščka Klančarja. Če podrobno proučimo staroversko znanje in načine urejanja moči v pokrajini, lahko vidimo, da so staroverci z razvejenimi sistemi tročanov uredili pokrajino in bivališča tako, da je bilo vse celota. Bivališča pa so bila opremljena z duhovnim poljem celosti. Ljudje so živeli v skladu z naravnimi zakoni in so bili celostni.

Naši poskusi so pokazali, da je manjkajoči del duhovnega telesa mogoče dodati, vendar se stanje že po štirinajstih dnevih podre, če oseba ne živi v polju celosti. Ne vemo, kako je s tem drugje po svetu, saj ne morejo biti polja celosti povsod. Po našem mnenju se celostno polje ohrani, če ga ima človek od rojstva, in če nima brazgotin razklanega duhovnega telesa ne glede na lokacijo zemljišča. Ljudje z razklanim in nato znova sestavljenim duhovnim telesom pa bi morali dlje časa živeti v polju celosti, da bi se njihovo stanje stabiliziralo.

Zakonitosti entitet v duhovnem telesu sva raziskovala s kolegom Jožetom Guardjančičem. Zahvaljujem se mu za sodelovanje in pomoč.

 

Dne 3. 10. 2017 napisal Franc Šturm