Se velikokrat predajate slabim čustvom: jezi, strahu, razočaranju, opravljanju, kritiziranju? Morda pa se na vse dogodke in položaje odzivate s pozitivnimi čustvi: ljubeznijo, prijaznostjo, strpnostjo, šaljivostjo, blagostjo, dobroto? Če ste vajeni gojiti dobra čustva, ste gotovo srečni, zdravi in mladostni … Howard Martin, namestnik vodje strateškega razvoja na kalifornijskem Inštitutu HeartMath namreč razlaga: »Ko naredimo čustveni preskok – od razočaranja k sreči – pri tem takoj sprožimo približno 1400 biokemičnih sprememb. Čustva v naši fiziologiji ustvarjajo številne spremembe, torej se je smiselno posvečati tudi t. i. čustveni, in ne zgolj telesni hrani. To je namreč ključno za boljše zdravje in nedvomno upočasnjuje staranje.«

 Raziskave so pokazale, da zaradi močnih negativnih čustev telesne celice propadajo, pozitivna čustvena stanja pa nas prerodijo. Če velikokrat čutite več ljubezni, pozornosti, hvaležnosti, imate več možnosti, da se vam zdravje izboljša in takšno tudi ostane. To ugotovitev so nedavno potrdili tudi na inštitutu IONS (ki stoji v bližini San Franciska) – tam so namreč izpeljali obširno raziskavo s pari, pri katerih je eden izmed partnerjev zbolel za rakom.

Partnerje rakavih bolnikov so izurili v tako imenovanem »programu sočutja« (vadili so meditacijo, odpiranja srca, čutenje pretanjene energije). Prosili so jih, naj omenjeni program potem še osem tednov vadijo doma. Čez osem tednov so pare vnovič povabili v laboratorij. Pri poskusu so posameznega bolnika namestili v elektromagnetsko zaščiteno sobo, težko 900 kilogramov, v kateri ni bilo nobenih magnetnih polj niti možnosti, da bi ga partner nadziral, z njim govoril po radiu ali mobilnem telefonu in mu kaj povedal. Izvzeli so torej vse navadne dejavnike vplivanja. Partner, izurjen v programu sočutja, je sedel v drugi sobi, in podobo ljubljene osebe gledal na televizijskem ekranu. Ob naključnih trenutkih so ga poprosili, naj bolniku pošlje ljubezen in sočutje. Želeli so vedeti, ali lahko najdejo povezavo med namenom ene osebe in fiziološko dejavnostjo druge. Odkrili so pomembno povezavo: spoznali so, da obstaja »nevidni« način prenosa informacij, in da te informacije lahko izredno (dobro ali slabo) vplivajo na naše zdravje in počutje.

 

Sprememba v srcu spremeni prav vse

Strokovnjaki na kalifornijskem Inštitutu HeartMath, ki raziskujejo intuitivno inteligenco srca, so spoznali, da se takrat, ko spremenimo svoje srce – svojo čustveno naravnanost torej, spremeni naše celotno psihosomatsko stanje in delovanje. Naša čustva so izredno pomembna – delujejo namreč veliko hitreje in močneje kakor naše misli in možgani, ki smo jim vsa leta pripisovali dominantno mesto! Na inštitutu so nazorno prikazali, da je srce za naše zdravje in celostno blaginjo veliko pomembnejše kakor možgani in da uveljavljeno splošno prepričanje, da je mišljenje najpomembnejše, sploh ni pravilno. Srce ima namreč svoj sistem nevronov – nekateri od njih imajo zgolj kratkotrajni, drugi pa dolgotrajni spomin. Signali, ki jih ti nevroni odpošiljajo možganom, pa lahko vplivajo na naše čustveno doživljanje. Tudi pri zarodku se srce oblikuje in začne biti še preden se razvijejo možgani. Materini možganski valovi se lahko uskladijo z bitjem otrokovega srca. Srce pošilja v možgane več informacij kot pa jih možgani pošiljajo v srce. »Delovanje srca je pomembnejše celo za človekove spoznavne (kognitivne) funkcije. Jasno razmišljanje je sicer uporabno, vendar pa pozitivno čutenje v srcu pripomore k osupljivemu izboljšanju zdravja in izredno povečuje ustvarjalnost. Pozitivna čustva možgane spodbujajo k večji ustvarjalnosti in inovativnemu reševanju težav ter prispevajo k povečanju možganskih zmožnosti za sprejemanje dobrih odločitev.«

Da se naša čustva odzivajo veliko hitreje in močneje kakor misli in možgani, so na omenjenem inštitutu ponazorili tudi z zgovorno raziskavo. Ljudi, ki so sodelovali pri preskusih so namestili pred računalniške zaslone, potem pa jim predvajali različne podobe in slike ter hkrati spremljali spremembe njihovega srčnega ritma. Sprva so jim prikazovali slike cvetic, podobe iz narave, sončni zahod in podobno, potem pa se je na zaslonu nenadoma pojavila kača sredi napada, pripravljena, da ugrizne svojo žrtev … Dobili so osupljive izsledke: čustvovanje oseb, ki so opazovale slike na ekranu, se je namreč spremenilo že veliko prej, preden se je na zaslonu prikazala kača! Zato so strokovnjaki povzeli, da srce zazna stvari veliko hitreje, kakor možgani. Srce sprejema informacije neposredno in jih ne analizira. Tako na primer večina ljudi natančno čuti, kdaj so njihovi bližnji – čeprav so morda od njih zelo oddaljeni – v težavah, in kdaj njihovi otroci doživijo kakšno nesrečo ali pa imajo ljubezenske težave. Navadno vedo, kdaj jim umirajo starši, domači ali dobri prijatelji … Tudi majhni otroci vedno dobro »vedo«, da se njihovi starši prepirajo, čeprav se pred njimi vedno vedejo ljubeče, in jasno zaznavajo, kdaj so njihovi starši tik pred razvezo, čeprav jim tega sploh ne omenjajo …

Kadar se uspemo zgolj na hitro spomniti nekega prijetnega dogodka, ki v nas zbudi topla in ljubeča čustva, se naš srčni ritem uskladi že v nekaj sekundah. To nas sprosti, izredno okrepi hormonsko delovanje in imunski sistem, zmanjša raven uničujočih stresnih hormonov, znižuje krvni pritisk in znatno izboljšuje splošno zdravje ter zbranost. Kako torej takšna skrivnostna sprememba, zaradi katere se lahko v nas v zgolj nekaj trenutkih spremeni prav vse, sploh poteka? Iz zmedene, razburjene ali žalostne osebe postanemo srečni in mirni ljudje, in nasprotno – zaradi stresnega dogodka ali človeka, ki nam namenja slabe besede in misli, se spremenimo v nesrečno, prestrašeno in bolno osebo? »Naše srce izžareva in oddaja elektromagnetno polje, ki se spreminja glede na naše čustvene spremembe. Magnetno polje človeškega srca je tako široko, da ga lahko zaznavamo in izmerimo tudi takrat, kadar smo precej oddaljeni od telesa nekega človeka.«

 

Stresa se znebimo z ljubeznijo

Stres, nadloga sodobnega časa, je pravzaprav postal skoraj epidemija, ki se med ljudmi zelo hitro razširja. World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija) je človeštvo že pred dvajsetimi leti pozvala, naj se resno loti odpravljanja stresa, vendar pa je videti, da njena opozorila niso bila učinkovita, saj pogostost stresa narašča. Zaradi stresa si mora vsak dan kar milijon Američanov vzeti bolniški dopust! V Evropski uniji pa so leta 2000 ocenili, da vsakoletna končna cena stresa (v obliki zdravstvenih stroškov in izgube produktivnosti) znaša približno tri do štiri odstotke celotne domače produkcije. Stres je eden izmed najpomembnejših povzročiteljev visokega krvnega pritiska (ta bolezen namreč prizadene kar enega od treh odraslih ljudi v severni Ameriki in Evropi) in je vzrok številnih resnih bolezni, na primer bolezni srca in srčne kapi. Je tudi temeljni vzrok depresije in izgorelosti. Stres se namreč – glede na naše razmišljanje in čustvovanje – v različnih oblikah odrazi na našem telesu. Znanstveniki so ugotovili, da takrat, ko smo pozitivno naravnani, v telo izločamo eno vrsto kemičnih snovi, pri negativnem odzivanju pa izločamo popolnoma drugačne snovi … »Te kemične snovi pa imajo velikanski vpliv na delovanje naših celic,« pravi doktorica osteopatije in mojstrica nevrolingvističnega programiranja Arielle Essex.

»Vendar pa imamo tudi dobro novico – negativne učinke stresa lahko odvrnemo veliko lažje, kot bi si mogli misliti … To pa pripomore k boljši storilnosti in učinkovitosti na vseh življenjskih področjih,« razlaga Bruce Cryer, direktor podružnic Inštituta HeartMath v Veliki Britaniji in Južni Afriki ter poslovni svetovalec za zdravje. Strokovnjaki so namreč izpeljali intenzivne raziskave, ki so prikazale, da se dobro zdravje začne z ljubečimi čustvi in da ljubezen lahko zmanjšuje stres in njegove učinke. Potem so zasnovali še nekaj izredno učinkovitih kratkih vaj, s katerimi zlahka odvračamo stres. Takšna je na primer vaja, med katero si predstavljamo prijeten dogodek iz preteklosti, in ki – če jo redno vadimo vsak dan – lahko znatno izboljša naše zdravstveno stanje. Omenjene vaje za vadenje ljubezni so že vpeljali v številnih bolnišnicah, šolah in vladnih ustanovah. Z njimi si pomagajo tudi menedžerji in zaposleni v nekaterih vodilnih svetovnih podjetjih (Hewlett Packard, Shell in Boeing), saj ugotavljajo, da z njimi učinkovito zmanjšujejo stres, postajajo bolj radostni v službi in v vsakdanjem življenju, ter zmanjšujejo posledice različnih hudih obremenitev pa tudi visoke zdravstvene stroške.

Uspešne protistresne vaje imajo namreč posebno prednost: lahko jih opravimo hitro in kjer koli. Najpomembnejše pa je, da učinkujejo takoj – torej prav takrat, ko izkušamo stresno stanje. Z vajami, ki spodbujajo ljubezen in druga dobra čustva, si lahko pomagajo vsi, tudi tisti ljudje, ki morda vadijo jogo ali druge duhovne in sprostitvene tehnike. Velikokrat se namreč lahko zgodi, da tudi poduhovljeni, umirjeni in zbrani ljudje izgubijo notranji mir že po prvem klepetu z nekim sodelavcem ali v gneči na cesti ali ob izgubi bližnjih in zaradi skrbi za gmotno preživetje ter zastrašujočih novič o grozeči gospodarski in okoljski krizi … In prav takrat, ko jih začenjajo preplavljati negativna čustva, si lahko hitro in učinkovito priskočijo na pomoč z vajami za občutenje ljubezni v srcu, ter si v trenutku povrnejo notranji mir, zbranost in zadovoljstvo. Bruce Cryer pravi: »Dandanes so ljudje vsak dan pod večjim časovnim pritiskom. Zato si po navadi nočejo vzeti časa za to, da bi vsak dan vadili jogo ali kakšne druge energijske in duhovne vaje, ki bi pripomogle k njihovemu čustvenemu in telesnemu zdravju. Pripravljeni so vaditi samo takšne vaje, ki jim ne bi vzele skoraj nobenega časa, vendar bi z njihovo pomočjo imeli takojšnje dobre rezultate … In takšnim ljudem smo želeli pomagati.«

Prav zato usposabljanje na inštitutu vsako leto obišče kar 25.000 ljudi. Tehnik za vadenje ljubezni in pozitivne čustvene naravnanosti se zlahka naučijo v petih minutah. Če potem vaje redno vadijo in jih vsak dan nekajkrat ponovijo – to jim vsakič vzame samo trideset sekund – hitro pridobijo merljive pozitivne rezultate: mir, boljše zdravje, pozitivno čustvovanje, čutenje topline v srcu ipd. Med drugim je usposabljanje obiskala tudi skupina menedžerjev iz podjetja Motorola, izmed teh pa je kar četrtina imela previsok krvni pritisk. V šestih mesecih (medtem ko so vsak dan vadili tehnike) so menedžerji dosegli izredne rezultate, ki so jih na inštitutu potrdili tudi z meritvami – vsi so namreč imeli normalen krvni pritisk. Za vadenje vaj ne potrebujejo kakšnega posebnega okolja niti tišine, samote ali narave. Trideset sekund za vadbo si ljudje lahko vzamejo na poti na naslednji sestanek, med postankom pred rdečo lučjo na semaforju ali medtem ko čakajo, da se jim prižge računalnik. Tehniko lahko ponovijo med čakanjem na telefonski klic ali preden začnejo pregledovati svojo e-pošto. Vaje, ki jim prinašajo tolikšno blaginjo in dobro življenjsko spremembo torej zlahka integrirajo v svoj prenapolnjeni urnik.

 

Srce ima svoje možgane

Dr. Andrew Armour iz Dalhouse University (iz univerze Dalhouse), v Halifaxu, v Kanadi, je že pred desetimi leti odkril, da ima naše srce svojo živčno omrežje – pravzaprav svoje majhne možgane. V živčnem omrežju srca pa igra bistveno vlogo periodični čas, ki preteče med dvema srčnima utripoma. Signali, ki jih srce prek živčevja razpošilja možganom in hormonskemu sistemu, nosijo s seboj vzorce srčnega ritma. Zato ni toliko pomembno, koliko utripov na minuto opravi srce, pomembnejši od tega je namreč sam srčni ritem. Če smo razburjeni in v stresu, je naš srčni ritem razburjen, zmeden, napet. Če pa se predajamo prijetnim čustvom, je srčni ritem miren in pravilen.

Strokovnjaki na HeartMathu so odkrili, da se nekateri vzorci v srčnem ritmu ujemajo s posameznimi čustvenimi stanji. Dr. Rollin McCraty, administrativni podpredsednik in direktor raziskav na inštitutu razlaga: »Z vsakim srčnim utripom se v nas nadomeščajo in dopolnijo informacije, ki vplivajo na naša čustva, telesno zdravje in kakovost življenja. To torej pomeni, da občutenje sočutja, ljubezni, usmiljenja in spoštovanja ustvarjajo mehko, nestresno valovanje – koherenten, skladen, povezan srčni ritem. Občutenje jeze, frustracij, strahu in nevarnosti pa oddaja skrhano in spremenljivo – inkoherentno, neskladno podobo. In to pomeni več kot zgolj statistično razliko! Različni srčni ritmi namreč v našem telesu sprožajo drugačne kemične, električne in celo nevrološke reakcije. Preprosto povedano: kadar ljudje občutijo ljubezen, niso zgolj srečni in zadovoljni, temveč med drugim ustvarjajo tudi več hormona, ki preprečuje staranje, in v nas zbuja občutek radostne življenjske sile. Nič presenetljivega ni, da prav ta hormon v sintetični obliki dobro prodajajo v lekarnah! Občutenje ljubezni pripomore tudi k zmanjšanju uničujočih stresnih hormonov, na primer kortizola, s katerim povezujejo alzenhaimerjevo in sladkorno bolezen, depresijo in pogosto utrujenost.«

Tako imenovano »ljubeče telo« po mnenju strokovnjakov vsrka vase manj holesterola (tako obvaruje arterije pred zamašitvijo), povečuje pa ustvarjanje imunoglobulina A – pomembne biokemične sestavine, ki izboljšuje imunsko delovanje in ustali krvni pritisk. McCraty zatrjuje, da ljubezen ni samo čustveno, temveč tudi telesno stanje. »Pozitivni občutki – kot je ljubezen – povečujejo zdravje. Pravilno pa je tudi nasprotno. Človek, ki je jezen, ustvarja v sebi manj hormona, ki preprečuje staranje, in več kortizola. Ljudje, ki imajo koherenten, skladen srčni ritem, imajo vedno viden pozitivni vpliv na druge ljudi in okolje – ljubeča naravnanost, ki jo oddajajo, pa se jim tudi vrača – bolj ko so ljubeči do drugih, bolj srečni in mirni so tudi sami. Kako pa na druge ljudi vplivajo tisti, ki so neprenehoma jezni in frustrirani? Kako se počutite poleg njih? Da, gotovo občutite velikansko razliko, če stojite poleg prijazne in usmiljene osebe, ali pa poleg odbijajočega in negativno naravnanega človeka … Zatorej: sprememba v srcu spremeni prav vse!«

 

Sprememba naših src lahko ozdravi človeštvo

  Ko dodobra obvladamo vaje za prebujanje srčne ljubezni, smo sposobni razpoznavati tudi svoje stresne vzorce. Tako se še laže ognemo stresnim položajem, saj dobimo vpogled v svoje vedenje in v njegove vplive na zdravje. Vaje delujejo kot nekakšen notranji termometer – kadar imamo vročino, to preprosto vemo, in ni je nam je treba še izmeriti – kadar smo spet v stresu, se tega hitro zavemo in v trenutku spremenimo vedenje. V HeartMathu tako rekoč ustvarjajo nove ljudi, ki bodo znali sami poskrbeti za svoje dobro zdravje. Cryer namreč pravi: »Seveda je dobro, če iz življenja odstranimo čim več stresnih dogodkov … Vendar pa je nemogoče, da bi odstranili prav vse! Zato želimo ljudi naučiti, da spreminjajo svoje čustveno odzivanje na stresne položaje. Tako zavedno pripomorejo k boljšemu zdravju. Če vadite naše tehnike, se na nekoga, ki vas je resno ogrozil med vožnjo po avtocesti, ne boste jezili, temveč se boste na neprijetni položaj odzvali drugače. Najpomembnejše pri tem pa je, da pri takšnem pravilnem odzivanju ne sprostite v telo prav nobenih stresnih hormonov, iz vaših ust pa ne privrejo nobeni uničujoči komentarji, ki bi položaj lahko še poslabšali.«

»Sprememba v srcu je torej pot, ki pelje do osebne pa tudi družbene in globalne skladnosti in zdravja,« zatrjujejo strokovnjaki. »Imamo namreč tudi nekakšno duhovno srce – morda bi ga lahko vsaj malo primerjali z modernim mobilnim telefonom, ki nas nevidno poveže z velikanskim omrežjem informacij. Prav tako tudi srce oddaja in izžareva nevidno energijo, skozi njo pa smo ljudje popolnoma povezani z vsemi drugimi živimi bitji in z vsem ustvarjenim. Energijsko polje našega srca nas povezuje celo z zemljo in soncem, energija srca nas na skrivnosten način dobesedno spaja z drugimi in vsem stvarstvom. Srce vsake osebe prispeva delež svoje srčne energije v tako imenovano skupno okoljsko polje.«

Naša osebna čustvena naravnanost je torej izredno pomembna za vse stvarstvo (ne zgolj za naše zdravje), saj se skozi polje elektromagnetne energije širi na vse bivajoče. Kadar se zmoremo s pomočjo preprostih vaj v nekaj trenutkih naravnati na pozitivna čustva, se naša naravnanost odraža na ljudeh, s katerimi smo v osebnih razmerjih, družbenih odnosih pa tudi na vsej globalni populaciji in stvarstvu. Zato so strokovnjaki prepričani, da pozitivne spremembe v srcih ljudi lahko spremenijo globalno zavedanje in svetovno naravnanost – to pa bi gotovo pospešilo bolj zdrav način življenja na planetu in pripomoglo k ustvarjanju bolj zdrave, zadovoljne in umirjene svetovne populacije.

Alja Ovsenšek; objavljeno v reviji AURA, september 2013, št. 289

Fotografija: Bigstockphoto,com