KAKŠNA KAZEN JE PRIMERNA

Nedavna raziskava o telesnem kaznovanju otrok, ki jo je vodil prof. George Holden z ameriške univerze Southern Methodist University v Dallasu in je bila objavljena v reviji The American Psychological Association Journal of Family Psychology, je pokazala, da starši otroke tepejo pogosteje, kot se to na splošno misli.

Od 56 staršev, ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi, so jih za raziskavo izbrali 33. To so bili starši, ki so bili že iz svoje družine navajeni na to, da je telesno kaznovanje pravi vzgojni ukrep. In kaj je pokazala raziskava? Večina staršev je otroke kaznovala, če so kršili prepovedi, na primer, sesali prst, samovoljno odhajali od mize in podobno. Le v dveh primerih sta bila otroka kaznovana zato, ker sta se izpostavila nevarnosti, eden je odpiral plin na štedilniku, drugi pa je brez vprašanja za dlje časa odšel iz hiše. Pokazalo pa se je tudi, da je kar 73 odstotkov otrok v manj kot desetih minutah po prejeti kazni prekršek ponovilo. Starši so otroke kaznovali rutinsko, ne da bi sploh premislili o smiselnosti uporabljene vrste kazni.

Nekateri starši so telesno kaznovali otroke že kar prvi dan raziskave, v šestih dneh je fizično kaznovalo svoje otroke kar 45 odstotkov staršev. Starši so namreč morali nositi na roki kamero, ki so si jo nadeli takoj, ko so iz službe prišli domov, in jo nosili dokler otroci niso zaspali.

Številni starši se na neprimerno vedenje svojih otrok odzovejo tako, da jim ali vzamejo igračo, jih pošljejo v kot ali se ne pogovarjajo z njimi. Toda pri otrocih z močno voljo, nobena od teh metod ni učinkovita. Tudi otroci s sindromom pomanjkanja pozornosti veliko prekrškov storijo iz dolgočasja, zato je zanje bolje, če jim z nečim pozornost pritegnemo. Včasih se pokažejo kot učinkoviti tudi nenavadne prijemi. Na primer, naj otrok pospraviti vse igrače v domiselno izoblikovan kup preden se lahko odpravi ven, naj iz enciklopedije prebere nekaj o določeni temi, na primer o določeni pasmi psov in o tem poroča staršem. Cilj takšnih kazni je, da otroka preusmerijo in so mu tudi mentalni izziv. Poleg tega otroku omogočajo, da sam določa, koliko bo trajalo dokončanje naloge. Podobna naloga je lahko tudi iskanje in popravljanja pravopisnih in slovničnih napak v besedilu, kadar je več šoloobveznih otrok morda tekmovanje, kdo lahko pove največ o levih in podobno.

 

Z UTEŽMI DO BOLJŠEGA SPOMINA

Veliko mladih si danes krepi mišice tako, da dviguje uteži ali pa kako drugače naporno telovadi. Izsledki raziskave opravljene na inštitutu Georgia Institute of Technology so pokazali, da intenzivna vadba, ki traja vsaj 20 minut, za približno 10 odstotkov okrepi dolgoročni spomin.

Raziskovalci so oblikovali skupino iz 46 zdravih mladih oseb in jih prosili, naj si zapomnijo serijo 90 fotografij, ki so se prikazovale na računalniškem zaslonu. Nato je polovica članov skupine intenzivno vadila na orodju za krepitev nog, morali so namreč narediti kar 50 ponovitev, druga polovica skupine pa je medtem udobno sedela v naslanjačih. Raziskovalci so vsem članom skupine vzeli tudi vzorce sline.

Dva dni pozneje so si vsi člani skupine spet ogledali serijo fotografij. Tokrat jih je bilo 180, med njimi 90 takšnih, ki so jih poskusne osebe videle že prvi dan. Povedati so morale, katere fotografije so že videle, in katere so bile nove. Izidi so pokazali, da so si osebe, ki so telovadile, zapomnile približno 60 odstotkov fotografij, tiste, ki niso telovadile, pa 50 odstotkov.

Neka prejšnja raziskava, ki so jo opravili pri starejših osebah (starih od 50 do 85 let) je pokazala, da kratkotrajna vadba izboljša spomin zato, ker se sprošča stresni hormon norepinefrin. Izsledki raziskave z osebami, ki so opazovale fotografije in telovadile, so tudi pokazali, da so poskusne osebe imele v slini povečano količino norepinefrina. “Izsledki so spodbudni,” je izjavila soavtorica raziskave dr. Audrey Duarte, profesorica psihologije na omenjenem inštitutu. “Četudi nismo opravili dragih slikanj z magnetno resonanco, izsledki kažejo, da se s telovadbo okrepijo povezave med možganskimi predeli.”

Raziskava je bila objavljena septembra 2014, v reviji Acta Psychologica.

 

NEVARNA PLESEN

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posvarila stanovalce vlažnih stanovanj in hiš, naj plesen takoj odstranijo, saj bivanje v prostorih s plesnijo povečuje tveganje za okužbo dihalnih poti in astmo. Spore plesni lahko povzročijo simptome podobne senenemu nahodu. Presenetljivo je, da smo plesnim izpostavljeni nenehno, saj zraka brez njihov spor sploh ni, zlasti ob sprehodu po vlažnem gozdu.

Plesen v stanovanjih ali poslovnih prostorih lahko prizadene sluznico dihal, oči, pljuča. Simptomi so podobni alergiji, čeprav niso povzročeni z alergeni.

Plesniva živila so nevarna zaradi mikotoksinov, strupov, ki jih izločajo plesni, vendar je teh strupov v zraku malo. Nakopičena plesen v prostoru oddaja poseben vonj, značilen vonj po plesni. Vendar če ne diši po plesni to še ne pomeni, da plesni v prostoru ni ali da takšna plesen ni nevarna. Ob nekaterih plesnih se začnejo namreč razmnoževati bakterije, in tako se na vlažnem zidu ali vlažni mavčni plošči razmnoži pravi živalski vrt mikroskopsko majhnih živih bitij − bakterije, glivice, enoceličarji in pršice. Nekatere plesni se naselijo v človeška pljuča in se tam razmnožujejo ter povzročijo hude bolezni. Zlasti ogroženi so ljudje z oslabelim imunskim sistemom, na primer tisti, ki so jim presadili organe.

Če je plesni malo, na primer na fugah v kopalnici, to ni pretirano nevarno, toda če plesen zajame večjo površino, se zadeva spremeni, odvisno od vrste plesni. Plesen v kruhu je na primer odvisna od vlage, ki jo kruh vsebuje – pozimi ima kruh manj plesni kakor poleti, ker je pri višji temperaturi višja tudi zračna vlaga in tedaj je v zraku tudi več spor plesni. Plesniv kruh že ob najmanjšem znamenju plesni zavržemo.

Če je plesen pod tapetami ali barvo, spore plesni sicer ne morejo prodreti skozi, toda to lahko storijo njihove nevidne izparine. Vsekakor je treba plesen takoj odstraniti, ko se pojavi, saj nobena ovira ne zadrži njihovih izločkov.

Žrtve plesni so tudi sobne rastline. Toda to je drugačna vrsta plesni od tiste, ki se razmnožuje v vlažnem prostoru. Rastline pa so lahko vir plesni, ker se v vlažni zemlji plesen rada razrašča. Nekoč je veljalo, da je črna plesen bolj škodljiva od plesni druge barve, ker nekatere črne plesni izločajo strupe ali lahko povzročijo okužbe. Toda ugotovili so, da so glede nevarnosti za človekovo zdravje vse vrsti plesni nevarne.

 

»KVAS« IZ RDEČE PESE ZA ZDRAVJE

Za zdravljenje visokega krvnega tlaka ruska tradicionalna medicina svetuje »kvas« iz rdeče pese. Ta kvas naj bi bilo celo najboljše nemedicinsko zdravilo za znižanje visokega krvnega tlaka, ker krvni tlak uravnoteži za dlje časa. Izidi nekaterih ruskih medicinskih raziskav so pokazali, da kvas iz rdeče pese pomaga tudi rakavim bolnikom, pri čiščenju jeter, ledvic in vsega organizma od škodljivih snovi in nakopičenih presnovkov, odpravlja pa tudi zaprtje in nekatere težave s črevesjem.

Priprava kvasa

Potrebujemo trilitrsko stekleno posodo, 700 g rdeče pese (približno 3 gomolja srednje velikosti), 2 žlici moke, 200 g sladkorja, 100 g rozin.

Oprano rdečo peso narežemo na drobne kocke ali tenke lističe in jih zložimo v čisto stekleno posodo. Dodamo rozine, moko in sladkor. Posodo nato napolnimo s hladno prekuhano vodo in vsebino dobro premešamo. Posodo pokrijemo z dvojno gazo ali kakšno drugo čisto krpo, da »kvas« lahko »diha«, in jo približno teden dni pustimo na toplem da fermentira.

Vsebino premešamo dvakrat na dan in po potrebi poberemo peno. Po sedmih dneh zmes precedimo skozi gazo in »kvas« je pripravljen. Pijemo ga trikrat na dan pred obrokom in sicer od tri do štiri žlice. Vsebino hranimo v hladilniku.

Prva kura se konča, ko spijemo ves kvas. Počakamo tri mesece in nato postopek ponovimo. Spet sledi premor od treh mesecev in postopek ponovimo še tretjič. Po letu dni naj bi bila naša jetra in ledvica očiščena.

To metodo uporabljajo zdravniki v nekaterih bolnišnicah v Kijevu in Lugansku in se je izkazala ne samo pri čiščenju jeter, temveč tudi pri razstrupljanju vsega organizma ter kot odlično sredstvo proti visokemu krvnemu tlaku in aterosklerozi.

Kontraindikacije: Kvas se ne priporoča osebam z obolelimi ledvicami, ob težavah s prebavili v akutni fazi, putiki in nizkem krvnem tlaku. Če tudi ob navedenih boleznih želite uživati kvas iz rdeče pese, se posvetujte z zdravnikom.

Objavljeno v reviji AURA št. 302, oktober 2014

Fotografija: 123RF