ŽIVILA, KI JIH NI DOBRO HRANITI V HLADILNIKU

Čeprav je mogoče v hladilniku hraniti veliko živil, pa to za nekatera ni priporočljivo, saj zelo spremenijo okus. Oglejmo si, katera so ta živila:

• Paradižnik – mrzel zrak ustavi zorenje, paradižniku spremeni okus in teksturo, saj uniči membrane celic in zato postanejo sadeži mokasti. Paradižnike je najbolje hraniti v košari ali stekleni posodi na sobni temperaturi.
• Bazilika – največja težava pri tej rastlini je, da shranjena v hladilniku povzame izparine drugih živil v njem in spremeni okus. Svežo rastlino je najbolje hraniti zunaj hladilnika v steklenem kozarcu s svežo vodo.
• Krompir – nizka temperatura spremeni škrob v krompirju v sladkor veliko hitreje, kot si mislimo. Krompir je najbolje hraniti v papirnati vrečki (ali vreči iz jute) v hladnejšem in temnem prostoru. V plastični vrečki ga ni dobro hraniti, ker začne hitreje propadati in gniti.
• Česen – s česnom v hladilniku so podobne težave kakor s krompirjem. Shranjen mora biti v hladnem in temnem prostoru. Pri nizkih temperaturah začne kaliti in postane mokast.
• Čebula – vlaga v čebuli povzroči, da se čebula, shranjena v hladilniku, zmehča in začne gniti. Hraniti jo je treba v suhem, hladnem in temnem prostoru. Krompir in čebulo je treba hraniti ločeno, če sta skupaj, začneta oba hitreje propadati.
• Avokado – če je ob nakupu že zrel in ga ne boste takoj uporabili, ga lahko shranite v hladilnik, da ne bo prehitro prezrel. Po navadi pa je ob nakupu še trd, zato želimo, da čim prej dozori in ga ne dajemo v hladilnik, ker bi nizka temperatura preprečila zorenje.
• Oljke – pri nizki temperaturi oljčno olje kondenzira in se strdi, podobno kakor maslo. Hranimo jih v hladnem in temnem prostoru zunaj hladilnika.
• Kruh – v hladilniku se kruh zelo hitro izsuši. Če ga hranimo v hladilniku, naj bo v vrečki. Kadar pa ga hranimo v skrinji, ga pred uživanjem odtajajmo do konca, preden ga zaužijemo.
• Kava – v hladilniku izgubi aromo tako kakor bazilika, saj prevzame vonjave drugih živil. Kavo shranjujmo v hladnem in temnem prostoru, če želimo ohraniti njeno svežino in poln okus. V hladilniku shranjujejo večje količine kave, vendar ne sme biti v njem drugih živil.
• Med – med v hladilniku kristalizira, vendar ni razloga, da bi ga hranili v hladilniku, saj se pravi med v normalnih okoliščinah ne kvari.
• Citrusi – limone, pomaranče, limete, grenivke moramo hraniti na sobni temperaturi, saj hladen zrak prizadene kakovost tega sadja. Poskrbimo, da sadeži ne bodo preveč skupaj, ker propadajo hitreje.
• Vložena zelenjava – ta ne potrebuje hladilnika, saj so živila vložena večinoma v kisu, ki jih ohranja. Če jo kljub temu shranite v hladilnik, ji namenite prostor v vratih.
• Posušena in sveža zelišča – nizka temperatura prizadene njihovo aromo. Sveža zelišča raje shranjujmo v steklenem kozarcu z vodo in pri sobni temperaturi. Tudi kuhinja bo videti prijaznejša.
• Olja in polivke (dresingi) – večino solatnih polivk, tako kot začimb, hranimo zunaj hladilnika, le tiste, ki vsebujejo jajca, majonezo, smetano ali jogurt morajo biti v hladilniku.
• Kečap – celo če je odprt, ga ni treba hraniti v hladilniku, ker vsebuje precej kisa in konzervansov, zato se ne pokvari tako hitro.

 POSOD Z OZNAKO PFASs SE JE DOBRO ZNEBITI

Če imate doma posodo z oznako PFASs, je bolje, da je ne uporabljate. To so posode, v katerih se hrana ne prijema in se ne more zažgati, ali posode za odlaganje hrane (za pakiranje hitre hrane, ojačeni plastični in papirnati krožniki in podobno) s posebnim premazom.

Raziskave, opravljene na živalih, so pokazale, da posamezne vrste PFASs povzročijo zastrupitev jeter, motnje presnove, motnje delovanja imunskega in endokrinega sistema. Poleg tega lahko pripomorejo k nastanku raka, predvsem testisov in ledvic, strupene pa so tudi za nerojenega otroka v maternici. Toda ti strupi ne zaidejo samo v hrano, ampak se pod vplivom toplote zlahka širijo v ozračje, zaidejo v pitno vodo, v tla in onesnažujejo okolje. Več kot 200 znanstvenikov je podpisalo tako imenovano Madridsko izjavo (Madrid Statement on Poly- and Perfluoroalkyl Substances − PFASs) o škodljivosti teh snovi.

 

ALI ŠPINAČA LAHKO USTAVI SIVO MRENO

Hrana, bogata z vitaminom E, lahko zniža pojavnost sive mrene za 27 odstotkov. Siva mrena je očesna bolezen, pri kateri se s starostjo zamegli vsa očesna leča ali le del nje.

Kitajska raziskovalna skupina z medicinske fakultete Qingdao University Medical College je te podatke utemeljila s 27 raziskavami in izsledke objavila v reviji Public Health Nutrition. V raziskave so zajeli 245 351 ljudi iz več držav in ugotovili, da visoka vrednost vitamina E v krvi varuje pred to očesno boleznijo. Osebe so uživale vitamin E v hrani ali prehranska dopolnila z vitaminom E ali oboje.

Vodja raziskave dr. Yufei Zhang je izjavil: “Izsledki naše raziskave bodo imeli klinične in zdravstvene posledice pomembne za preventivo sive mrene, ki se razvije s starostjo. Statistično pomembni preventivni učinki uživanja hrane bogate z vitaminom E, so se pokazali že pri vnosu 7 mg vitamina E na dan.” Ljudje, ki zelo skrbijo za svoje zdravje, ga s hrano vnesejo povprečno 14 mg na dan, drugi pa veliko manj.

Vitamin E je pomemben oksidant. Oksidativni stres, ki ga povzročata sončna svetloba in onesnaženost v okolju, znižuje oksidativno obrambo očesnih leč in povečuje tveganje za nastanek sive mrene. Ker prav v poletnih mesecih veliko ljudi uživa na soncu, sta najboljša preventiva za oči hrana, bogata z vitaminom E, in sončna očala. Nikoli ni prepozno, da človek začne uživati takšno hrano, vendar se je najbolje tako hraniti čim bolj zgodaj. Veliko vitamina E je v špinači, brokoliju, semenih, oreških, avokadu in oljih. Dobro je uživati tudi veliko vitamina C, da se ohranijo tudi prožne žile.

ALI RES JESTE ČRN KRUH

Danes smo porabniki čedalje bolj ozaveščeni o zdravi hrani in večina ljudi želi uživati kruh, ki človeka ne samo nasiti, temveč mu tudi koristi. Črn kruh pečejo iz celega pšeničnega zrna, ki vsebuje obilo vlaknin, vitamina B in E, selen, železo, magnezij, cink in druge kakovostne snovi. Že če ga pojemo malo, da občutek sitosti, zato ga znanstveniki priporočajo kot predjed za potešitev večje lakote. Črn kruh tudi bolje ohrani okus in vonj, pa tudi dlje ostane svež v primerjavi z belim. Ima tudi manj »slabega« holesterola kakor bel, zato se priporoča srčnim bolnikom, ker pa vsebuje vlakna, ki pripomorejo k nižji ravni sladkorja v krvi, ga cenijo tudi diabetiki.

Vendar črn kruh peki tudi ponarejajo. Namesto da bi ga spekli iz celega zrna, mu dodajajo karamel, kavo, kakav, umetne barve, rdeče vino, lahko pa tudi kaj drugega. Da bi preverili, ali je kruh res črn, košček kruha dajte v kozarec vode. Če je kruh le pobarvan, bo voda potemnela, kruh pa pobelil. Pri takšnem peku potem ne kupujte več. Črn kruh se pozna tudi na otip, trši in vlažnejši je od belega, ni preveč rahel, ima pa tudi značilen vonj.

Objavljeno v reviji AURA, maj 2015, št. 309