Če se otrok nepričakovano začne utapljati, ker je padel v vodo z blazine, čolna ali zaradi drugih okoliščin in preprečimo najhujše, ga hitro odnesemo na obalo, ogrnemo z brisačo in potolažimo. Že kmalu se spet veselo igra ali gre v vodo, in zdi se nam, da je vse prav. Večinoma je tudi res tako, toda dobro je vedeti, da v takšnih okoliščinah obstaja tudi tveganje pred tako imenovano suho utopitvijo, ki se lahko zgodi celo do 24 ur od tedaj, ko se je otrok utapljal. Do te nevarnosti pride, ker je otrok med utapljanjem namesto zraka v pljuča vdihnil vodo.
Najprej jo seveda skuša s kašljem spraviti iz pljuč, če pa kašlja še dolgo potem, ko vode v pljučih že naj ne bi bilo več in začne še plitvo in pospešeno dihati, ga boli v prsih, je bled, bruha in se močno poti, so to že znamenja pljučnega edema in je treba v bolnišnico. Še zlasti, če je otrok ob vsem tem še zelo zaspan, kar se zgodi zaradi premajhnega dotoka kisika v možgane. Morda pade tudi v nezavest, ob neukrepanju lahko celo umre.

Zdravljenje suhe utopitve je v bolnišnici razmeroma preprosto. Dajejo mu kisik in diuretike (zdravila za odvajanje vode). Otroka je treba ob kakršnem koli sumu, da se je utapljal, bolj pazljivo nadzirati naslednjih 24 ur. Starši naj otroka tudi sicer nikoli ne puščajo brez nadzora ob vodi, tudi polna kad doma je včasih nevarna.

Daja Kiari, rubrika: Dober nasvet ni nikoli odveč; objavljeno v reviji AURA št. 313, avgust 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com