KAJ JE DOBRO VEDETI O JAVORJEVEM SIRUPU

Javorjev sirup pridobivajo iz soka sladkornega javorja, drevesa, ki samoniklo raste v vzhodnem delu Kanade in Združenih državah Amerike. Za pridobivanje soka morajo biti drevesa stara vsaj trideset let, sok pa pridobivajo od konca februarja do približno sredine aprila. Drevo navrtajo na štirih do petih mestih, nato pa iz vrtin začne kapati sladek drevesni sok, ki vsebuje od enega do štirih odstotkov saharoze. Iz tega soka nato s segrevanjem in kuhanjem pri 100 stopinjah Celzija pridobivajo javorjev sladkor in javorjev sirup. Iz enega drevesa pridobijo od 40 do 45 litrov soka, iz tega pa liter javorjevega sirupa.

Februarja je javorjev sok še svetle, jantarjeve barve, sčasoma pa potemni in tudi njegov okus postaja vse izrazitejši, ker se v njem začnejo naravno pojavljati snovi, ki jih človek ne more prebaviti, a sirup obarvajo temno in okrepijo njegov okus. Glede na čas pridobivanja dobimo tako javorjev sirup različne barve in okusa. Poglavitna sestavina javorjevega sirupa je saharoza, vsebuje pa še več kot petdeset različnih zelo koristnih hranilnih snovi (različne vitamine, antioksidante, folno kislino, mangan, cink, železo, magnezij itn.) in je zato koristen pri premagovanju različnih bolezni. Velja tudi za najkakovostnejše in zdravo naravno sladilo z malo kalorijami, zato se uporablja tudi v dietah za hujšanje. Shranjevati ga je treba v temnem prostoru, odprtega pa v hladilniku. Če na njem opazimo plesen, ga je treba zavreči.

Različna kakovost

Javorjev sirup iz februarskega soka je najkakovostnejši in tudi najbolj cenjen. Označuje ga stopnja kakovosti A. V Kanadi imajo celo stopnjo AA (extra light), vendar sirupa te kakovosti ne izvažajo, zato se v Evropi prodaja javorjev sirup s kakovostjo A in nižjimi stopnjami. Stopnji A namreč sledijo stopnje B, C in D. Stopnja B je nekoliko temnejše barve, v Kanadi označena kot medium, tudi okus je že močnejši. Še močnejši okus in temnejšo barvo imata javorjev sirup stopnje C (amber) in D (dark). Stopnja D se uporablja predvsem v industrijske namene. Stopnjo kakovosti pa ne določajo poljubno, na pogled, temveč z merjenjem svetlobne prehodnosti.

Javorjev sirup, ki ga prodajajo v večini prodajaln vsebuje zgolj dvajset odstotkov javorjevega sirupa, drugo so različni dodatki kot koruzni sirup, kemične snovi, različni ojačevalci okusa, barvila in konzervansi. V njem so lahko tudi ostanki formaldehida ali svinca kot posledice pospeševanja pridobivanja javorjevega sirupa ali uporabe svinčenih posod. Če ima oznako eko potem teh primesi ne vsebuje, kljub temu pa se loči po stopnjah barve in okusa.

 

KAJ NAM RAZKRIVA OBLOGA NA JEZIKU

Jezik je okno v naša prebavila. Glede na spremembe na jeziku, njegovo barvo in obloge na njem, lahko zdravniki ali zdravilci sklepajo na različne bolezni.

Zdrav jezik je bledorožnat, nekoliko vlažen in gibljiv. Ima tanko belkasto oblogo, znamenje, da želodec hrano dobro prebavlja.

Barve oblog

• Debelejša bela obloga: Kaže na težave z želodcem in prebavili. Lahko pa se pojavi tudi pri prehladu. Če je bela obloga desno ali levo od sredinske črte lahko naznanja težave s trebušno slinavko. Če je obloga zelo debela, so morda vzrok zanjo glivice.
• Rumenkasta obloga: Če je jezik blago rumeno obarvan je za to verjetno kriva okužba z glivicami. Pogosto se temu pridruži občutek suhosti v ustih. Močnejši rumeni toni kažejo na težave z žočnikom ali jetri.
• Rdeča obloga (malinov ali jagodni jezik): Pogosto se pojavi pri infekcijskih boleznih, na primer pri škrlatinki. Tedaj se na jeziku odebelijo tudi brbončice. Če se tem znamenjem pridružijo še glavobol, bolečine v trebuhu ali na območju reber, lahko to naznanja obolela prebavila, jetra ali srce. Če ob vsem tem peče še jezik, je morda vzrok vnetje jezika. Rdeč jezik je lahko tudi posledica pomanjkanja vitamina B₁₂.
• Rjava obloga: Večinoma se pojavi pri težavah s prebavili. Če je jezik pri tem tudi otekel, je lahko vzrok za oblogo pešanje ledvic. Morda pa je jezik v rjavo obarvalo kakšno živilo.
• Siva obloga: Kaže na pomanjkanje železa ali na slabokrvnost.
• Črna obloga: Po navadi se spremenijo tudi brbončice in je jezik videti kot dlakav. Takšna znamenja so lahko posledica jemanja antibiotikov ali pa znamenje resnejše bolezni, ki je zelo oslabela imunski sistem.

 

Varuh hiš in zdravja

Po ljudskem izročilu rastlina netresk varuje hišo in družino pred požarom, udarom strele, vampirji in čarovnicami. Znano je, da blaži bolečino pri blagem vnetju ušes, zato jo imenujejo tudi ušesnik.

Že v preteklosti je bil netresk rastlina, ki so ji pripisovali žilavost, saj raste skoraj v vseh vremenskih razmerah. Legenda pravi, da je rimski bog Jupiter netresk podaril ljudem, da bi jih obvaroval pred grmenjem, bliskanjem in slabimi vplivi. Karl Veliki pa je ljudem ukazal, naj ga sadijo na strehe. Tudi pri nas so ga sadili predvsem na slamnatih strehah, ponekod pa tudi na opečnih.

Njegovo znanstveno ime je Sempervivim tectorum, večno živ, in tudi je trajna zelika z mesnatimi, koničastimi listi podobna artičoki, ki zraste do 30 centimetrov. Dobro prenaša visoke in nizke temperature ter raste skoraj povsod – med skalami, na gredicah ali v cvetličnih lončkih in seveda še danes ponekod na strehah.

Rastlina je različne barve, od zelene, bordo ali vijoličaste, cvetovi pa so najpogosteje rdeči. Cveti julija in avgusta. Pri nas je zavarovana rastlina. Ima podobne lastnosti kot aloa vera, le da so njeni učinki šibkejši. Vsebuje flavonoide, jabolčno in citronsko kislino, tanine in rastlinske sluzi. Hvalita jo ljudska medicina in homeopatija, sodobne raziskave pa so usmerjene na polisaharide v soku netreska, ki naj bi dobro vplivali na imunski sistem.

V ljudski medicini se uporablja za odstranjevanje presežka maščobe iz ušesnega kanala, odstranjevanje kurjih oči, bradavic in sončnih peg.

Pri kapanju soka netreska v vneto uho je potrebna previdnost, saj je lahko vnetje ušesa posledica različnih dejavnikov in utegne biti zdravljenje z netreskom celo nevarno. Če človeka v ušesu le rahlo ščemi, bo morda stisnjeni sok iz lista netreska bolečino ublažil. Sok se nakapa v uho, pusti, da deluje nekaj minut in potem naj bolnik nagne glavo, da sok izteče iz ušesne votline. Toda pri hujših vnetjih nakapani sok lahko celo škodi, saj je lahko vnetje hujše, okužil se je na primer pnevmatični sistem v senčni kosti ali pa se je vnetje razširilo na okolico. Posledica takšnega vnetja sta lahko meningitis ali ognojek ob možganih ali pa se zamašijo in vnamejo velike žile na lobanjskem dnu. Zato je pri hujših bolečinah v ušesu, zlasti pri otrocih, najbolj varno najprej obiskati zdravnika in če ta ugotovi, da je vnetje le blago, lahko kot pomoč uporabimo tudi sok iz netreska. Pri uporabi tega soka je treba paziti tudi na čistočo same rastline in pribora (kapaljke), da ne bi prišlo do dodatne okužbe. Sok ne sme priti v stik s kovino, zato ga je najbolje kar neposredno iz lista stisniti v uho.

Za notranjo uporabo se priporoča mešanica soka netreska z medom, saj ta mešanica blaži vnetje ustne votline. Sok je tudi diuretik in ima odvajalne učinke. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi pri duševni napetosti, nervozi in strahu.

Zunanje se sok netreska ali zmečkani listi rastline uporabljajo pri piku žuželk, opeklinah, razjedah, krvavečih ranah. Odpravlja tudi sončne pege in kurja očesa, hladi vroča mesta na telesu, prizadeta zaradi protina.

Ljudski recept za krepitev organizma: Liste netreska zmeljemo v mešalniku, vsujemo v plastično ali porcelansko posodo in pomešamo z medom. Zmes mešamo z leseno ali plastično žlico in jo shranimo v steklenem kozarcu, ki ga vsega ovijemo z aluminijasto folijo, da vsebino ne prizadene svetloba. Zmes naj stoji v hladilniku pet dni. Od šestega dne naprej ga jemljemo na tešče po dve čajni žlički na dan. Po zaužitju dvajset minut ne jemo nič drugega, lahko pa popijemo malo vode.
Objavljeno v reviji AURA, oktober 2014, št. 301