Martin Zoller je zelo znan jasnovidec, ki išče tudi pogrešane osebe. V članku je opisal, kako to počne.

Nekega vlažnega in vročega večera sem v Boliviji po elektronski pošti prejel sporočilo gospe iz Italije, ki je bil vsa iz sebe. Pred nekaj tedni je izginil njen mož, zato mi je pisala in me prosila, naj ji pomagam. Premišljeval sem in prebiral njeno sporočilo. Pred vsakim novim primerom zmeraj začutim, ali lahko posežem vanj. Kdor je bral moje knjige, ve, kako razmišljam v takšnih trenutkih. Zmeraj ni mogoče pomagati, včasih jasno začutim, da ne smem, saj iz karmičnih razlogov vpletanje ni dovoljeno. V nekaterih primerih pa bi bilo takšno vpletanje zame celo prenevarno. Če vidim, da je v ozadju organiziran kriminal ali je vpletena politika, se raje za poseg ne odločim.

V primeru gospe Jamine iz Italije pa mi je postalo hitro jasno, da lahko posežem v zadevo. Še istega dne sem ji odpisal in jo prosil, naj mi pošlje moževo sliko in na kratko opiše dogajanje v času pred njegovim izginotjem. Niti dan ni minil, ko sem po elektronski pošti že prejel njegovo sliko, tudi obvestilo policije, da je pogrešan, ter kratek opis dogajanja tistega dne, preden je izginil. Teh dodatnih podatkov v resnici niti nisem potreboval, vendar se z več podatki laže osredotočim na pogrešano osebo.

Natisnil sem fotografijo pogrešanega, odprl Google Earth in elektronsko sporočilo soproge pogrešanega. Z računalnikom v naročju sem sedel na tla in se poglobil v avro pogrešanega, da bi najprej videl, ali je sploh še živ. Izid je bil pozitiven, in to je bilo zelo dobro. Razveselilo me je, saj pogrešani ni imel samo žene, temveč tudi še majhno hčer. Naslednje dve uri sem pazljivo proučeval njegovo fotografijo in v zavest prejemal medialne slike o trenutnem stanju in preteklosti pogrešanega. Večinoma podatki, ki jih dajo prijatelji ali družinski člani o pogrešani osebi niso dovolj objektivni in lahko celo ovirajo medialno analizo.

Priprave na videnja

V konkretnem primeru sem lahko videl, da pogrešani ni več v svoji državi, in da je bila v njegovo izginotje najverjetneje vpletena kar njegova primarna družina. Lahko sem videl neko gospo, ki ni dobro vplivala nanj, vendar sem tudi vedel, da ni njegova ljubica. Marsikdo si predstavlja, da se pred menoj medialni prizori vrstijo kot na televizijskem zaslonu, vendar vsaj na začetku ni tako.

Najprej si ogledam sliko osebe, zaprem oči in meditiram. Takoj ko opazim, da so se mi začeli prikazovati medialni prizori, odprem oči in se osredotočim na obzorje pred seboj. V tem stanju mi pred tretjim očesom začnejo teči nekakšni „filmi“.

Pred seboj imam blok in pisalo. Zapisujem in zapisujem, saj se mi vidni in čutni vtisi lahko porajajo brez premora. Kot zmeraj v takšnih primerih vse dobljene informacije posredujem osebi, ki je z menoj navezala stik, in jo prosim za povratna sporočila. V tej izmenjavi se nato izoblikuje prostor za nove slike in podatke. Včasih se pri tem počutim kot kakšen medialni Sherlock Holmes.

V naslednjih dneh sem lahko soprogi pogrešanega dal številne uporabne informacije. Pikolovsko sem analiziral položaj, medialno razbiral osebe iz družine pogrešanega, si „ogledal“ njegov finančni položaj, povezavo s prijatelji in morebitne vplive črne magije. Jasmine je namreč zvedela, da bi bil njen pogrešani mož lahko tudi žrtev črne magije.

Nekaj tednov pozneje se je mlada soproga na podlagi dobljenih podatkov odločila, da se odpravi na Karibe. Videnja, ki sem jih prejemal, so razločno kazala, da je treba naslednji korak usmeriti tja. Nekaj dni pred njenim potovanjem pa sem imel posebne sanje, in njihovo vsebino sem Jasmini zaupal že naslednje jutro. V sanjah sem namreč videl, da je bila nad menoj razočarana. Govorila mi je, da moža na Karibih ni mogla najti, je pa izvedela, da ima tam hčer. V sanjah mi je celo kazala njeno sliko. Jasmina je bila nad vsebino sanj zelo presenečena. Nič ni vedela o tem, da naj bi njen mož imel še enega otroka. Tudi novica, da svojega moža ne bo našla, prav gotovo ni bila spodbudna, in še to tik pred potovanjem.

Previdno pred koncem

Preden je odpotovala na Karibe sva si izmenjala veliko elektronskih sporočil. Nato sva z ženo za več dni odpotovala na načrtovani dopust v kraj, kjer nisem mogel prejemati elektronske pošte. Ko sva se vrnila z dopusta, se je tudi Jasmina vrnila v Evropo, in mi je o svoji poti po elektronski pošti poslala podrobno poročilo. Tako kot sem videl v sanjah, se je domov vrnila brez moža, je pa izvedela, da ima mož tam res še enega otroka. Napovedi iz mojih sanj so se v celoti uresničile.

Jasmina je poslušala moj nasvet in je na Karibih uspela priti v stik z moškim, ki je vedel, kje bi lahko našla moža. Po posredovanju te osebe je tudi navezala stik s pogrešanim možem. Srečni konec je bil torej na dosegu roke.

Tik pred koncem neke zgodbe je treba zmeraj biti previden. Ne zgodi se tako redko, da se v trenutku ekstatičnega veselja vsi upi razblinijo kakor milni mehurčki. Na srečo sem že na začetku zgodbe o pogrešanem možu videl, da se bosta z Jasmino spet našla. Po zaslugi svoje vizije tudi v hudih trenutkih, ki so kmalu sledili, nisem izgubil upanja, da bo nazadnje vse dobro.

Nekaj tednov po potovanju Jasmine na Karibe pa sem le dobil toliko želeno sporočilo: Pogrešani zakonec je bil znova pri ženi in hčeri! Nadvse mi je odleglo.

Jasnovidnega dela ni mogoče ločiti od življenja Ko se poglobim v neki primer, se zelo težko ločim od medialnih prizorov, ki so s primerom povezani. Kot sem že opisal, se mi je Jasmina pojavila v sanjah in mi pokazala, kakšen bo izplen njenega potovanja. Toda z Jasmino in njenim možem nisem bil povezan samo ob konkretnem delu s „primerom“. Vedno znova, ne glede na to, kje sem v tistem trenutku bil, sta se eden ali drugi nenadoma pokazala v moji viziji. Lahko sem videl, kako mu ali ji gre, kaj se dogaja, in v kakšno smer se bo odvilo njuno življenje. V njunem primeru je bilo vse kot po navadi. Mož je živel, žena je še imela upanje in okoliščine je bilo mogoče nadzorovati. Toda imel sem tudi drugačne primere. Prosili so me na primer, naj pomagam najdi pogrešane disidente, ki so se uprli južnoameriškim diktatorjem. S pristojno državno odvetnico sva v avtu bežala po ulicah Bolivije, medtem ko so naju zasledovali nekdanji plačanci iz odredov smrti. Obiskovala sva mučilnice in pokopališča. Duše mučenih ujetnikov in civilistov so me nenehno zasledovale, tudi ko se s primeri nisem želel ukvarjati. Kako je bilo, sem natančno opisal v svoji knjigi. Posiljene in umorjene turistke, ugrabljeni otroci, samomorilci, žrtve prometnih nesreč in otroci, ki so jih umorili lastni starši, sodijo med izredno zahtevne in neprijetne primere, ki so mi pripravili številne nočne more in noči brez spanja.

Nekaj mesecev po vrnitvi moža se mi je Jasmina znova oglasila, tokrat z dopusta, na katerem je znova združena družina uživala v skupnih trenutkih. Jasminino elektronsko sporočilo mi je dalo nov zagon. Kaj je lepšega, kot čutiti, da stranka spet živi srečno. Z medialnim raziskovalnim „nosom“ sva bila zadovoljna.

V tistem času pa sem se že ukvarjal z novim primerom. Po mojih vizijah je bila pred vrati nova vojna med Izraelom in Palestino. Položaj v Ukrajini, ki sem ga tudi medialno razčlenjeval, ni obetal nič dobrega, z vojno v Siriji sem bil povezan od vsega začetka. Stranke in novinarji v Libanonu in Siriji so me nenehno prosili za analize.

Še pred začetkom nove vojne na Srednjem vzhodu sem želel dobiti nekaj videnj in jih objaviti na spletni strani. Glede na obiskovalce spletne strani lahko vidim, iz katerih držav prihajajo. V tem nemirnem času je spletno stran obiskalo veliko ljudi iz Ukrajine, Rusije, Libanona in Savdove Arabije. Iz pogovorov z ljudmi na svojih poteh po Srednjem vzhodu vedno znova ugotavljam, da videnja, ki jih objavljam na spletni strani in facebooku ljudje berejo in jemljejo resno.
Avtor članka: Martin Zoller, objavljeno v reviji AURA, maj 2015, št. 308