Pravljica za odrasle

Nekoč je živel zelo moder kralj. Njegov minister je ravnal nedopustno, skrbno varovano skrivnost je namreč izdal sovražnikom. Ministra so prijeli. Mogoča je bila samo ena kazen − smrt. Toda stari kralj je imel ministra zelo rad. Ne glede na to, da so ga že obsodili na smrt, je sklenil, da mu da še eno priložnost. Na dan usmrtitve je kralj sklical sodnike in privedli so obsojenca. Na eni strani sobe je bilo orožje, pripravljeno za usmrtitev obsojenca, na drugi strani pa črna vrata. In kralj je rekel obsojencu:

»Lahko izbiraš: ali smrt – saj si na smrt obsojen – ali črna vrata. Sam se lahko odločiš.«

Minister je vprašal: »Kaj pa je za njimi?«

Kralj je odgovoril: »Neznano. Nihče ne ve, ker jih do zdaj še nihče ni izbral. V času mojega očeta in mojega deda so obsojencem večkrat ponudili to možnost, vendar je do zdaj še nihče ni izbral, zato ne vemo, kaj je za njimi. Tega ne ve nihče, niti sam tega ne vem. Imam ključ, toda ko je oče umiral, mi je dejal: ‘Lahko ti odprem vrata, toda če stopiš skoznje, jih bom za teboj zaklenil.’ Toda ti imaš priložnost, da ugotoviš, kaj je za njimi, če jih le izbereš, saj imaš to možnost.«

Minister je dolgo premišljeval in nazadnje izbral smrt. Rekel je: »Ubij me, nočem skozi črna vrata.«

Ministra so ubili. Kraljica je bila zelo radovedna in je nagovarjala kralja, naj odpre vrata in ugotovi, kaj je za njimi. Kralj se je nasmehnil in ji rekel: »Vem, da za njimi ni ničesar. Za njimi je zgolj svoboda. Za njimi ni sobe, saj se ta vrata odpirajo v svet. Za vrati ni ničesar, vendar jih še nihče ni izbral.«

Raje kot neznano, ljudje izberejo smrt. Celo stradajo rajši, kot da bi izbrali neznano, saj se jim zdi neznano celo nevarnejše od smrti. Svoboda pa so vrata v neznano. Svoboda pomeni stopiti v neznano, ne da bi vedel, kam odhajaš in kaj se ti bo zgodilo v naslednjem trenutku. To pomenijo črna vrata. Zelo redko jih kdo izbere. Izbrala sta jih Jezus in Buda, drugi so raje izbrali smrt.

Objavljeno v reviji AURA, december 2014, št. 304