Bojan Križanec se je seznanil z alternativnim zdravilstvom in duhovnostjo potem, ko je iskal pomoč za zdravljenje različnih alergij, s katerimi je imel težave že od sedemnajstega leta. Spoznal je, kako pomemben je naš notranji svet: »Zato je prav, da se potrudimo in najdemo stik z virom moči in stabilnosti, ki je v naši notranjosti. Ta stik lahko navežemo z dihom in srcem. Stik s srcem je vir trajnosti, ki ne presahne, je resnično bogastvo, ki ponuja življenjsko kakovost.«

Bojan Križanec, policist, socialni delavec in družinski terapevt ter ljubiteljski slikar duhovnih simbolov in vesoljskih motivov, pripoveduje, da so se mu kot sedemnajstletniku nenadoma začele pojavljati različne alergije, na primer alergijski rinitis, in s tem povezane težave z dihanjem. Postal je preobčutljiv za nekatere vrste živil, imel je težave s kožo in doživljal nevšečnosti po zaužitju hrane, bil je občutljiv za pršice in različne mikroklimatske spremembe. »Telo in imunski sistem sta me opozarjala, da moram v življenju nekaj spremeniti. Vendar pri teh letih še nisem vedel, kako naj preprosto, naravno in učinkovito podprem svoje zdravje, zato sem sledil navodilom zdravnikov uradne medicine. Redno in disciplinirano sem jemal predpisana protivnetna zdravila, na primer antihistaminske tablete, uporabljal sem kortikosteroidna razpršila in dobival tudi hiposenzibilizacijske injekcije za imunoterapijo. Zdravili pa so me tudi v bolnišnici, tam so me zdravniki ves čas opazovali. Vse oblike medicinskih terapij sem opravljal zelo zavzeto, saj sem upal, da bodo pripomogle k izboljšanju zdravstvenega stanja. Vendar kljub vsemu nisem ozdravel, nasprotno – zdravstvene težave so se le še stopnjevale.«

Bral sem knjige o alternativnem zdravljenju

Moj sogovornik je imel res nadležne simptome – težave z alergijami so močno omejevale kakovost njegovega življenja. Rešitev je začel iskati drugje – odkril je knjige, ki so opisovale alternativne metode zdravljenja. »Najprej sem se lotil branja knjige, ki jo je napisal dr. Stephen Thomas Chang, z naslovom Popolni sistem samozdravljenja – taoistične notranje vaje. V iskanju celostne rešitve pa nisem ostal samo pri tem načinu samozdravljenja, temveč sem odkrival tudi druge, podobne načine komplementarnega zdravljenja: akupunkturo, akupresuro, homeopatijo, refleksoterapijo itn. Menil sem, da mi vse omenjene terapije lahko pomagajo znova doseči energijsko ravnotežje v telesu.«

Že čez nekaj časa, potem ko se je zdravil z alternativnimi terapijami, je lahko opustil vsa kemična zdravila. Poleg tega je začel spreminjati tudi svoj življenjski slog in navade: »Postal sem vegetarijanec in začutil sem, da je ekološko pridelana hrana okusnejša, spremenil sem svoj bioritem ter prevrednotil lestvico svojih življenjskih potreb. Sčasoma sem spontano spremenil tudi način razmišljanja in čustvovanja. V Mariboru sem se vpisal v ustrezne izobraževalne programe, na primer Šolo čustvene inteligence in v Tao in – društvo za krepitev telesa, uma in duha. Storil pa sem tudi nov korak v svojem poklicnem življenju – nadaljeval univerzitetno izobraževanje, najprej sem dokončal študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, pozneje pa še opravil podiplomski specialistični študij iz zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani.«

Spoznal je globoko modrost. Potem ko je povsod iskal odgovore o tem, kako naj si zboljša kakovost življenja v zunanjem svetu, je ugotovil, kako pomembno vlogo ima pri tem notranji svet. Zato ve, da se trajna lepota in kakovost življenja razkrijeta prav v stiku s tem svetom. »Kako preprost, lep in samoumeven je na primer naš dih. Tako samoumeven je, da mu nisem pripisoval prave vrednosti, zato od njega nisem mogel prejemati tiste življenjske lepote, ki mi jo je bil pripravljen dajati. Spoznal sem namreč tole: narava nam pravično ponuja lepoto življenja – ta je dostopna vsakomur. Navzven je sicer videti drugače, saj hitro opazimo, kako zelo se razlikuje življenjski slog ljudi. Ker pa so zunanje življenjske okoliščine zelo spremenljive – prej ali slej v zunanjem svetu nastanejo manj ugodne okoliščine – je prav, da se potrudimo in odkrijemo stik z virom moči in stabilnosti, ki je v našem notranjem svetu. Ta stik lahko dosežemo s svojim dihom in srcem. Stik s srcem mi pomeni nepresahljiv vir trajnosti; je resnično bogastvo, ki mi ponuja življenjsko kakovost. In že ob rojstvu sta dih in srce podarjena vsakomur. Zdaj se zavedam, da sem to preprostost doumel šele potem, ko sem začel razumevati delovanje kompleksih sistemov narave in človeka. Šele tedaj sem postal pripravljen na to, da sem lahko ‘zamahnil z roko’ in opustil zaverovanost v svoje znanje.«

Duhovnost je življenje

»Vesolje me je navduševalo že v otroštvu,« razlaga Bojan Križanec, ki slika duhovne simbole in vesoljske motive. »Zelo rad sem risal in slikal, posebno me je navduševalo slikanje živali (ki sem jih rad upodabljal z barvnimi svinčniki). Neskončno pa me je zanimalo tudi vesolje – tega takrat še nisem slikal – saj sem z velikim zanimanjem listal po knjigah o vesolju in astronomiji. Menim, da ni vedno potrebno, da bi ‘prava’ umetnost morala biti kompleksna in teže razumljiva. Lepota, tako kot umetnost, lahko govori sama zase. Zato mi je umetnost, v kateri vladata radost in preprostost, najbliže. V vesoljskih motivih in preprostih oblikah duhovnih simbolov odkrivam prav to lepoto in jo po svoje upodabljam na platnu. Pri ustvarjanju sem izpolnjen; čutim mir in spokojnost ter sem hvaležen za to, kar mi je bilo podarjeno. Lepoto življenja lahko povezujem s taoistično modrostjo, ki razodeva, da se človekova največja dovršenost in izpolnjenost skrivata za največjo preprostostjo – v tako preprostih rečeh, da jih pogosto sploh ne opazimo in ‘vzamemo resno’. Poglejmo si le simbol kroga: ta nam na primer s svojo preprostostjo na eni strani ter z močjo in popolnostjo na drugi v prispodobi to najbolje ponazarja.«

Bojan Križanec je bil tudi človek, ki je 15. julija 2005 na Pobrežju pri Ptuju opazil znameniti slovenski žitni lik v obliki kroga. »Z njim sem ostal povezan na poseben način. Podatek o njem sem takoj sporočil prijateljici, ki je dejavna članica Društva Share Slovenija, kjer se ukvarjajo s temi pojavi. Ko smo si krog zatem skupaj ogledali, smo ugotovili, da je bilo žitno klasje nepoškodovano in enakomerno poležano v isto smer ter da je ohranilo svojo lepoto. Ta dogodek sem doživel kot lepo in veličastno stvaritev – kot preprosto likovno obliko, ki jo je bil ustvaril neznani avtor. To je zelo navdihujoče vplivalo na moje upodabljanje podobnih likov in duhovnih simbolov. Zelo rad namreč slikam simbole, v katerih prevladujejo krožne linije. Zato zame ni pomembno, katera teorija o nastanku žitnih likov najbolj ustreza resnici. Pomembnejša se mi namreč zdi moja osebna izkušnja, samo doživetje tega lika – to pa je bilo izjemno spodbudno, saj me še vedno navdihuje pri mojem likovnem ustvarjanju. Sicer pa menim – kadar razmišljam o vseh različnih žitnih krogih, ki se pojavljajo v svetu – da so nekateri med njimi prav presenetljivi in njihove oblike prav presunljive (natančneje jih spremlja Benjamin Creme, ustanovitelj Društva Share International).«

Ali lahko duhovno znanje uporabljamo tudi pri vsakdanjem delu, v službi? Bojan meni, da sta življenje in delo že sama po sebi duhovnost. »Duhovnost pri svojem delu uporabljam tako, da preprosto ‘sem, kar sem’, da torej ostajam takšen, kakršen sem po svoji notranji naravi. Kadar sem v stiku s svojim srcem in občutim notranji mir ter izpolnjenost, so moji občutki, misli in odzivi naravni in spontani, primerni zunanjim okoliščinam. Zato sem najuspešnejši pri tistih dejanjih in opravilih, ki jih spontano naredim iz srca. To seveda ne pomeni, da drugih manj prijetnih čustev ne smem doživljati, nasprotno, potreben je stik z njimi, da jih lahko obvladam. Pri delu si pomagam tako, da ozavestim neko duhovno védenje ali si prikličem v spomin določeno teoretično znanje. Praktično uporaben je zame kibernetični pogled na svet, kjer se znanost združi z duhovno modrostjo v poznavanju delovanja preprostih ter hkrati globokih in kompleksnih naravnih zakonitosti. Pomeni odnos do sveta, kjer se enakovredno sprejmejo in obravnavajo vsi ljudje ne glede na položaj, svetovni nazor in verska prepričanja, saj je v ospredju razumevanje načina posameznikovega delovanja v danem sistemu. Tudi sistemskorelacijska družinska terapija ponuja to izhodišče, zato je zaradi upoštevanja naravnih zakonitosti v praksi uspešna in uporabna metoda.«

Elena Danel, objavljeno v reviji AURA, februar 2011, št. 258

Fotografija: Bigstockphoto.com