Čelno čakro bi lahko primerjali s kočijažem z vajetmi v rokah, s katerimi usmerja konje, ki vlečejo kočijo. Če dobro upravlja z vajetmi, ga konji ubogajo in kočija gre v smer, v katero želi kočijaž. V nasprotnem pa ne.

Skozi čelno čakro deluje razum, ki naj bi bil poglavitni usmerjevalec človekovega življenja, čeprav v praksi ni vedno tako, saj so za večino ljudi gonilo življenja še zmeraj želje. Bolj ko so misli jasne in zbrane, bolj »imamo na vajetih« svoje življenje in delovanje. Buda je rekel, da nam dobre misli pomagajo bolj kakor dobri prijatelji. Misel je namreč tista, ki ji sledijo dejanja, od katerih je odvisna človekova usoda, saj se dobro vrača z dobrim, slabo pa s slabim. Ezoterika pove isto z drugimi besedami, ko pravi, da energija sledi misli.

Čelna čakra in tretje oko ni isto

Čelna čakra je središče odločanja in postavljanja ciljev, ima tudi nadzorno nalogo. V fizičnem telesu je povezana z žlezo hipofizo (možganski privesek), ki je glavna nadzorna žleza endokrinega sistema in s svojimi hormoni nadzira in usklajuje delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem.

Čelna čakra je sredi čela, med obrvmi. Koliko bo razvita in pretočna je odvisno od tega, koliko in kako razmišljamo ter uporabljamo svoj razum. V fizičnem telesu vpliva na osrednji del možganov, oči in nos. Velika stimulacija razuma zaradi novih, predvsem vizualnih informacij, v zadnjih desetletjih, in posledično prilagajanje čelne čakre tem dražljajem, se kaže v porastu slabovidnost pri mladostnikih.

Pogosto tej čakri pravijo tretje oko, čeprav oznaka ezoterično ni pravilna. To sta namreč dve različni energijski središči, ki pa sta povezani med seboj. Bolj ali manj razvito čelno čakro ima vsak, tretjega očesa pa ne. Tretje oko se razvija postopno, ko človek duhovno zori, kot posledica meditacije in abstraktnega razmišljanja. Oblikuje se kot svetlobno polje v središču glave med epifizo in hipofizo. Pravijo mu tudi »oko duše«, saj je njegova naloga, da energijo duše usmerja v čelno čakro. Čelna čakra tako postaja izvodilo tretjega očesa.

Čelno čakro v Indiji tradicionalno označujejo bodisi s piko ali z eno ali več črtami. Njeno sanskrtsko ime je adžna, kar pomeni »ukaz, usmerjanje«. V primerjavi z drugimi čakrami, ki imajo obliko energijskega vrtinca ali cveta, ima čelna čakra obliko dveh polut oziroma dveh lističev. Lističa sta po ezoteriki modro rožnate in modro škrlatne barve.

Moči čelne čakre

Večna modrost povezuje prebujeno čelno čakro z dvema velikima sposobnostma ali močema na duhovni poti. Prva je moč razločevanja ali viveka (njo smo spoznali že pri vratni čakri) in je temeljna lastnost razuma, ko ta prečiščuje podatke, ki so mu na voljo in ločuje bolj resnične od manj resničnih. Druga moč je nenavezanost ali vairagja. Nenavezanost pomeni, da zavesti ne pritegujejo napačne identifikacije in se ne istimo s tistim, kar v resnici kot duhovno bitje nismo. Zavedamo se misli, občutkov, želja in potreb svojega telesa, vendar vemo, da to nismo mi. Tisti smo, ki vse to mirno opazuje iz globin čelne čakre, večen in nespremenljiv, ki mu ne more biti nič odvzeto niti dodano, ker je v sebi popoln – kot pravi notranji jaz, atman, puruša, duša.

Če je čelna čakra prebujena in deluje pravilno človek ve, zakaj živi in kam gre in zna usmerjati svoje življenje. Dobri misleci in vizionarji imajo močno razvito čelno čakro, s svojimi idejami lahko navdušijo in spodbudijo tudi druge ljudi. Danes tisti, ki vodijo svetovno dogajanje, predvsem v politiki in ekonomiji, nimajo prave vizije. So nekako slepi oziroma zaslepljeni. Trezno presojo in zdravo pamet sta zameglila nebrzdan pohlep in materializem. Na srečo se začenja takšna slika sveta sesuvati kot hišica iz kart, saj čedalje več ljudi spoznava, da zdajšnja smer in vizija dogajanj v svetu nista pravi. Prebujajoče se javno mnenje, ki mu bo moralo slediti tudi ustrezno delovanje, bo lahko svet spet vrnilo v prave tirnice.

Simboli za čelno čakro so odprto oko, usmerjen pramen luči kot pri žarometu ali laserju, tehtnica, meč.

 

Kultiviranje čelne čakre

Umirimo um in beganje misli. To lahko naredimo na več načinov:

• Nekaj minut zdržema zremo v miren plamen sveče in ob tem pazimo, da so oči in obraz čim bolj sproščeni.
• Čez dan čim večkrat usmerimo pozornost na vrh nosnega korena, na predel med obrvmi, lahko se ga tudi dotaknemo, kakor stori večina ljudi, kadar poglobljeno razmišlja.
• Ob sončnem vzhodu zremo v sonce, pri čemer pazimo, da ne zremo vanj več kakor nekaj sekund. Začnemo s petimi sekundami, čas zrenja vsak dan postopno podaljšujemo za pet sekund, dokler ni celoten čas zrenja ena minuta. Tega nikdar ne delamo, ko se sonce dvigne nad obzorje, saj si lahko trajno poškodujemo vid.
• Naučimo se meditirati. Meditacija je kraljevska pot za kultiviranje uma in čelne čakre.
• Vadimo jogo, qi qong, pilates ali druge telesne vadbe, pri katerih je ob telesnih položajih poudarek tudi na pravilni zbranosti in pozornosti.

Postanimo vizionarji! Svoboda se začne v mislih. Fizično smo lahko omejeni, v mislih pa ne, lahko gremo kamor koli ali naredimo, kar hočemo. Če si nekaj dovolj močno želimo in delujemo v tisti smeri, se bo to prej ali slej uresničilo. Po tem načelu delujejo vse pozitivne afirmacije in tako opevana »skrivnost«. Zato se občasno prepustimo domišljiji in poglejmo v prihodnost. Kje se vidimo čez pet, deset let? Če smo napeti, v stresu ali depresiji, pogleda naprej najverjetneje ne bomo zmogli, čelna čakra bo takrat »v megli«. Tedaj lahko poskusimo aktivirati še eno moč čelne čakre, to je sposobnost izbire. Vprašajmo se, ali želimo kaj v svojem življenju spremeniti ali ne. V branje in študij na to temo priporočam imenitno knjigo Dr. Williama Glasserja Teorija izbire.

Rok Tomašič; članek je bil objavljen v reviji AURA, september 2014, št. 300