BREZ MAGNEZIJA NI ZDRAVJA

Magnezij sodi med bistvene prvine, ki jih potrebuje telo vsak dan. Med osemnajstimi rudninami je najpomembnejši, nekaj takega kot učitelj v razredu. Lahko manjka v telesu katera druga rudnina − kot učenec v razredu, vendar magnezij – učitelj, ne sme manjkati nikoli.

Zdajšnji hrani primanjkuje magnezija, saj ga je zaradi enostranskega gnojenja v živilih veliko manj, kot ga je bilo pred petdesetimi leti. Tla so gnojena predvsem z dušikom, s fosfati in kalijem, na magnezij in elemente v sledeh pa niso bili pozorni. Po drugi strani pa telo po štiridesetem letu že samo po sebi začne sprejemati manj magnezija.

Danes sicer vemo, kako pomemben je magnezij za rastline, živali in ljudi, vendar ga v tleh ni več dovolj. Če ni magnezija, delitev celic ne poteka pravilno, celice se izrodijo in razvije se rak. Magnezij je nujen za mišice, žile, krepitev živcev, nastajanje kosti in hrustanca, pravilen prenos kalcija in še za veliko drugega.

 Z vozička in brez bolečin

O pomenu magnezija za človekovo zdravje je kar nekaj knjig napisala španska strokovnjakinja za prehrano prof. Ana Maria Bergasa. Kako pomemben je, jo je poučila njena življenjska zgodba. Že devetnajstletno so začele mučiti bolečine v hrbtenici – prva znamenja artroze. Začeli so se ji pojavljati tudi turi. Po rojstvu četrtega otroka je imela že hudo okvarjena hrbtenična vretenca; to so spremljale močne bolečine in naslednjih enaindvajset let je preživela v stezniku na invalidskem vozičku. Ko je bila stara triinštirideset let, jo je hotel operirati ugleden kirurg. Opravil je potrebne preiskave in ugotovil, da so njene kosti trhle in lomljive kakor pri devetdesetletnicah.

Medtem ji je prišla v roke knjiga nekega jezuitskega patra iz Brazilije, v kateri je bilo zapisano, da pri turih pomaga magnezijev klorid. Čeprav je dvomila, je poskusila tudi to. Že po nekaj tednih so izginili turi − pa tudi bolečina. Iz dneva v dan se je počutila bolje in kmalu ni več potrebovala vozička. Ko je nekega dne s tal dvignila večje breme, ji je v hrbtenici nekaj počilo. Bala se je, da se je hrbtenica zlomila, vendar se je v bolnišnici izkazalo, da je samo nekoliko počila. Najbolj neverjetni pa so bili izvidi njenega okostja – kostna gostota je bila kot pri tridesetletnici! Ana Maria Bergasa je vedela, da sta k temu lahko pripomogla samo magnezijev klorid, ker je jemala samo tega, in nekoliko spremenjena prehrana. Namesto belega kruha, masla in marmelade je začela uživati temno čokolado, polnozrnati kruh in občasno mandlje in orehe. Tako si je nevede zagotovila še dodatni vir magnezija.

Zdravilo za osemdeset bolezni

Začela je proučevati magnezijev klorid in o magneziju napisala nekaj knjig. Ugotovila je, da magnezij odpravi skoraj osemdeset bolezni: različne alergijske odzive, astmo, glavobol, nespečnost , težave z ledvenimi in hrbteničnimi medvretenčnimi ploščicami, artrozo, artritis, poliartritis, tresavico, izpuščaje in srbečico, osteoporozo, razne bolečine in drugo. Magnezij omogoča, da živčevje dobro prevaja dražljaje, da so kosti prožne.

Ana Maria Bergasa v svojih knjigah pripoveduje o mladi ženski, pri kateri je bilo levo pljučno krilo povsem poapnelo in takšne so bile tudi tri četrtine desnega. Z magnezijevim kloridom si je od oktobra 1975 do junija 1976 poapnitev povsem ozdravila – pred tem pa so jo zdravniki že odslovili kot neozdravljivo.

Žile in organi številnih ljudi »poapnijo«, ker zaužijejo s hrano preveč kalcija in premalo magnezija. Kalcij in magnezij delujeta nasprotujoče si, zato morata biti v telesu v pravem razmerju, saj šele tedaj lahko magnezij usmeri kalcij (apnenec) v kosti in kamor je še potrebno ter odpravi poapnitev. Da se to lahko zgodi, je nujen tudi vitamin D. Vitamin D je nujen tudi, če se želimo ogniti osteoporozi. Če človek uživa veliko mlečnih izdelkov, hitreje zboli za osteoporozo. To je sicer navidezni paradoks, vendar vsebuje mleko preveč kalcija in premalo magnezija, poleg tega pa je v mlečnih izdelkih tudi preveč fosforja, ki zakisa telo.

Za odpravo bolečin je dobro, če magnezij jemljemo z vitaminom B. Učinkovitost vitamina B proti bolečinam je dobro znana. Ko je na Japonskem začelo trpeti hude bolečine zaradi zastrupitve z živim srebrom čedalje več ribičev, ker so jedli ribe, polne industrijskih odplak, se je neki lekarnar domislil, da bi spremenil vitamin B tako, da ga želodec ne bi uničil. Skuhal ga je s česnovim oljem, in delovalo je. Njegovo zamisel je pozneje odkupilo podjetje Takeda in začelo izdelovati vitamin B topljiv v maščobah. Takšen vitaminski pripravek iz vitaminov B1 in B6 se v Evropski uniji prodaja pod imenom milgamma.

 Izkušnja iz Brazilije, s paralizo in opeklinami

Podobno izkušnjo z magnezijevim kloridom kot Ana Maria Bergasa je imel tudi jezuitski pater Beno Joes Schorr v Braziliji. Ko je bil star enainpetdeset let, je začutil močno zbadanje v dimljah in zdravnik je ugotovil, da je to posledica neozdravljivega procesa v hrbtenici. Po desetih letih hudih bolečin, zaradi katerih skoraj ni več mogel spati, se je odpravil na srečanje jezuitov znanstvenikov v Porto Allegre. Tam mu je pater Suarez pokazal knjigo patra Puiga, španskega jezuita, ki je ugotovil povezavo med tlemi, revnimi z magnezijem, in pomanjkanjem magnezija v hrani, ter boleznimi, ki zaradi tega nastanejo. Tudi Suarezovo mati je artritis hudo prizadel, magnezijev klorid pa ji je omogočil, da je postala znova prožna kakor dekle. Magnezijev klorid je pomagal tudi drugim Suarezovim sorodnikom. Po nasvetu patra Suareza je tudi pater Schorr začel vsak dan jemati magnezijev klorid in se že po dvajsetih dneh zbudil skoraj brez bolečin. Sčasoma je spet lahko hodil in začel hoditi na daljše sprehode v mesto. Po šestdesetih dneh je že brez težav hodil ves dan, po desetih mesecih pa se je, kot je dejal sam, počutil gibčnega kakor kača.

Zelo zanimivo je, da magnezijev klorid pomaga tudi pri otroški paralizi. To je leta 1943 ugotovil francoski zdravnik Neveu. Objavil je izsledke petnajstih primerov otroške paralize: bolniki, ki so uživali raztopino magnezijevega klorida so ozdraveli po nekaj dneh. Hitro so ozdraveli zato, ker so ga začeli jemati takoj ob izbruhu bolezni, pri napredujoči paralizi pa je bilo za zdravljenje potrebnih nekaj mesecev.

Magnezijev klorid izboljšuje kožo, preprečuje karies, krepi sklenino, obzobno tkivo in lase. Preprečuje in zdravi poapnitev pljuč, ledvic, jeter in možganov. V razmeroma kratkem času odpravlja kamne v mehurju in žolčne kamne, nastale zaradi oksalatov. Preprečuje poapnitev arterij, pomaga pri težavah s krvnim obtokom, srčnih težavah, visokem krvnem tlaku, krčih, srbečici, bolečinah v hrbtenici, sladkorni bolezni. Učinkovit je tudi pri manjših težavah: nepravilnem srčnem utripu, živčnosti, bolečinah v sklepih, stresu, zaprtju, bolečinah v hrbtu, težavah s prostato. Pomanjkanje magnezija lahko povzroči težave s črevesjem: celiakijo, resekcijo tankega črevesa, kolitis, kronični enterokolitis. Ljudje, ki jemljejo raztopino magnezijevega klorida, so tudi odpornejši proti prehladu in gripi. Nepogrešljiv je pri celični delitvi in prenosu kalcija.

Izjemno učinkovit pa je magnezijev klorid pri opeklinah. Kot je razvidno iz francoskega spletnega foruma www.onnouscachetout.com, je več kot sto ljudi navedlo, da so po začetnem hlajenju pokrili opeklino z gazo, namočeno v raztopino magnezijevega klorida (33 g magnezijevega klorida raztopljenega v litru vodi s temperaturo od 20 do 24 stopinj), in po desetih sekundah so bolečine izginile. Dovolj je bilo, če so dvakrat na dan na opeklini zamenjali gazo, namočeno v to raztopino. Opekline so se p zacelile brez bolečin in brazgotin. Neki udeleženec spletnega foruma je celo navajal, da je z raztopino magnezijevega klorida brez brazgotin ozdravil tudi opekline druge in tretje stopnje, ki so prodrle do kosti.

Magnezij in rak

Magnezij je zelo pomemben pri zdravljenju raka. Kot navaja Ana Maria Bergasa v svojih knjigah, je dr. K. Bazikian iz Armenije na zdravniškem kongresu poročal o raziskavi, ki je zajela 24 557 malignih tumorjev. Ugotovili so, da so se pojavljali predvsem na tistih območjih, kjer je bilo v tleh in pitni vodi premalo magnezija. Ob pomanjkanju magnezija se razvije predvsem rak na želodcu.

Japonska skupina znanstvenikov je poročala o študiji, ki so jo opravili na živih človeških celicah, izsledki so pokazali, da mora biti pri celični delitvi najmanj 10 mmolov magnezija, da ne nastanejo napake v delitvi. Če se količina magnezija zniža pod 10 mmolov, nastajajo samo izrojene celice. To je morda razlog, zakaj se pri bolnikih z rakom včasih že zelo hitro razvije veliko metastaz po vsem telesu.

Ana Maria Bergasa poroča, da so po jemanju magnezijevega klorida izginile tudi ciste v prsih in operacija ni bila potrebna.

Različne magnezijeve spojine

Ker se skoraj vsaka magnezijeva spojina zaradi želodčne kisline (klorovodikova kislina) spremeni v klorid, je pri izbiri spojine odločilna predvsem cena. Ni toliko pomembno, ali zaužijete magnezijev sulfat, magnezijev citrat, magnezijev acetat ali magnezijev klorid, ker se vse te spojine v želodcu spremenijo v – magnezijev klorid. Samo magnezijev čelat preide želodec, ne da bi se spremenil v magnezijev klorid. Čelat pa je bistveno dražji in vsebuje manj magnezija, odvisno od kod prihaja. Če je človek preobčutljiv za magnezijev klorid, je smiselno kupiti čelat. Cenovno najugodnejša spojina pa je vsekakor magnezijev klorid in zdravljenje z njegovo raztopino vas bo stalo manj kot cent na dan.

Kako pripravimo raztopino magnezijevega klorida in koliko naj je uživamo

Ko kupite magnezijev klorid kot sol, pridobljeno iz Mrtvega morja, v litrski steklenici vode raztopite štiri čajne žličke magnezijevega klorida. Lahko se uporabi navadna voda iz vodovoda, vendar je izvirska boljša. Sol se v vodi razpusti v dveh minutah. Zaužiti je treba le kozarček za žganje (20 ml) enkrat na dan, najbolje pred zajtrkom. Ta količina je primerna za odrasle osebe, težke od 60 do 70 kilogramov, osebe, ki so težje, lahko zaužijejo malce več. Otroci naj zaužijejo največ 4 ml raztopine magnezijevega klorida na vsakih 10 kg telesne teže (petino količine za odrasle). Raztopino jim zaradi grenkobe lahko pomešamo s sokom, na primer sokom rdeče pese, jabolčnim ali ananasovim sokom.

Mastna hrana zavira vsrkavanje magnezija (tudi alkohol, kajenje, stres), vitamina D in C pa učinek magnezijevega klorida okrepita. Pri hudem pomanjkanju magnezija v telesu je priporočljivo zaužiti tudi pred večerjo pol kozarčka ali morda celo poln kozarček opisane raztopine. To velja predvsem za bolnike z osteoporozo. Steklenico z raztopino magnezijevega klorida hranite zaprto pri sobni temperaturi, zavarovano pred soncem. Mnogi jo raje hranijo v hladilniku, ker postane tako grenkoba manj izrazita. Če se kozarček izpije na dušek, se grenkoba manj zazna, saj so čutnice za grenko na vrhu jezika. Po petih ali desetih sekundah se grenkoba v ustih preobrazi v sladko. Človek se na jemanje raztopine magnezijevega klorida hitro navadi.

Na začetku jemanja je lahko statistično vzeto eni osebi od stotih slabo. Če se to zgodi, je treba zaužiti manjšo količino raztopine, in sicer po jedi, po tednu dni pa jo povečati na 20 ml. Če dobi človek drisko, je treba jemanje za tisti dan opustiti, naslednji dan nadaljevati s količino, ki ne povzroča težav, in to postopno povečevati.

In še nekaj. Na prodaj so kombinirani pripravki magnezija s kalcijem, vendar te kombinacije ni dobro jemati, ker kalcij preprečuje telesu, da bi magnezij pravilno uporabil, magnezij pa po drugi strani v družbi s kalcijem začne kalcij preusmerjati na tista območja telesa, kjer si ga ne želimo: v možgane, pljuča, ledvice (ledvični kamni), arterije (arterioskleroza), kosti, mišice.

xxx

Kje v naravi je magnezij

Z magnezijem so bogata predvsem vulkanska tla in posamezna gorovja, na primer Dolomiti in tako tudi vsa zelenjava in drugi pridelki, gojeni na takšnih tleh. Veliko ga je tudi v treh velikih jezerih, eno je na Madžarskem (Plattensko jezero), drugi dve v Rusiji in Turčiji. Največje nahajališče magnezija danes je v južnem delu Mrtvega morja, tam pridobivajo magnezijev klorid povsem naravno, z izparevanjem morske vode na zraku in soncu.

Številni so prepričani, da vsebuje zelena zelenjava veliko magnezija. To ne drži, magnezija je več v semenih, predvsem v oreških (lešnikih, orehih), veliko ga vsebujejo kakav, temna čokolada, sezamova semena, sojina zrna, grah, fižol, čičerika, pristni polnozrnati kruh in polnovredni riž. Koliko magnezija ti pridelki vsebujejo, pa je odvisno od tal, na katerih rastejo.

Koliko magnezija potrebujemo

Magnezija primanjkuje danes skoraj vsakemu človeku. Če živimo zdravo in se hranimo z živili, ki vsebujejo magnezij, bi potrebovali dodatno še najmanj 20 mililitrov magnezijevega klorida na dan. Magnezijev klorid deluje v želodcu bazično, zato zakisanemu telesu pomaga, da se razkisa. Od petdesetega leta pa je treba zaužiti več raztopine magnezijevega klorida na dan, to pomeni kozarček zjutraj in zvečer.

 Daja Kiari, vir: Ana Maria Lajusticia Bergasa: Die erstaunliche Wirkung von Magnesium, ZeitenSchrift št. 65, 66, objavljeno v reviji AURA, november 2010, št. 255

Fotografija: Bigstockphoto.com

Več ...