Rus Sergej Nikolajevič Lazarev, psiholog, raziskovalec in zdravilec je zasnoval lastno metodo diagnosticiranja in zdravljenja bolezni. Z njo je ozdravil na deset tisoče ljudi po vsem svetu, tudi takšne, ki so veljali za neozdravljive. Z zdravljenjem se ukvarja več kot trideset let in ob tem s skrbjo znanstvenika proučuje vse, kar spremlja zdravljenje. Tako se je dokopal do presenetljivih ugotovitev in jih zapisal v dvanajstih knjigah, izšle so v seriji Diagnostika karme in Človek prihodnosti. Po vsem svetu ima veliko predavanj in seminarjev, na katerih seznanja ljudi s svojimi ugotovitvami.

Čeprav je bil sicer, kot pravi, »krščen v pravoslavni veri«, se zdravljenja ni loteval na verski podlagi, temveč je sledil znanstvenemu prijemu, sebi in resnici. Zadovoljen je, da so se njegova spoznanja ujela tudi s tem, kar je zapisano v verskih knjigah, ki veljajo za svete v vzhodnih in zahodnih verstvih, vendar mu to ni bilo vodilo.

 

Karma in njen vpliv

Večina ljudi pod izrazom karma razume usodo – to, kar se dogaja človeku v življenju. Karma pa presega eno samo življenje. Je vzročno-posledična povezava med dogodki v našem zdajšnjem življenju in prejšnjih življenjih. Karma pomeni, da človekov značaj, njegov pogled na svet in posledice njegovega ravnanja s smrtjo ne prenehajo. Indijci pravijo, da se vse, kar kdo počne, do najmanjših podrobnosti zapisuje v tako imenovano kroniko akaša, na subtilno raven, in potem vpliva na vse druge dogodke. Neustrezno vedenje krepi težave, pravilno vedenje je nagrajeno. Človekovo življenje je pot in tudi usoda je pot. Če poznamo pravila pravilnega vedenja na tej poti, se lahko ognemo številnim težavam, podobno kakor voznik, ki upošteva prometne predpise. Tudi naravni pojavi so povezani s človekovim čustvovanjem. Če spoštujemo življenjske zakonitosti bo celo deževalo ob pravem času. Zato si Lazarev prizadeva zasnovati sistem podoben prometnim predpisom, in tako pomagati ljudem, da bi se znašli na življenjski poti.

Lazarev je ugotovil, da tudi odtenki človekove subtilne duše vplivajo na vedenje in usodo. Povedano preprosto, čustva, ki so nevidna in jih človek trenutno goji v duši, se lahko izrazijo šele čez pet ali deset let in mu prinesejo srečo, bolezen ali težave. »Kar boš sejal, boš žel,« piše že v Novi zavezi. To pomeni, da človekovo vedenje vpliva na njegovo zdravje in tudi na njegovo usodo.

Ko je Lazarev začel zdraviti, se je sprva usmeril na diagnostiko telesa, sčasoma je začel opažati deformacije v bolnikovem energijskem polju. Začel jih je povezovati z boleznimi in značilnostmi bolnikovega vedenja, saj mu je postalo jasno, da sta energijsko polje in fizično telo povezana. Presenečen je spoznal, da se strukture v energijskem polju ne spremenijo zaradi bolezni, temveč se deformirajo še preden človek zboli. Prav nasprotno, kot je prvotno domneval. Če je prej videl, da je telo bolno in je bila tudi struktura bolnikovega energijskega polja deformirana, je pozneje opazil, da se je struktura polja deformirala že veliko pred boleznijo in je telo zbolelo šele čez čas. Spoznal je, da se bolezen najprej pokaže na subtilni ravni in šele nato izrazi tudi v fizičnem telesu. Ko je proučeval spremembe in strukture v energijskem polju, ki obdaja človeka, je ugotovil, da so te povezane s čustvi. Izkazalo se je tudi, da je vse, kar imenujemo duša, kar imenujemo biopolje in kar imenujemo čustva, zelo tesno povezano s tem, kar se nam dogaja, torej z našo usodo. Na subtilni ravni je vse to celota, čustva, bolezen in usoda so si enakovredni; to pomeni, da lahko zaradi neupoštevanja življenjskih zakonitosti »zboli« usoda, lahko zboli telo, lahko zboli duša ali pa vsak od njih v različnih odstotkih.

Deformacije polja se prenašajo

Lazareva je v tovrstno diagnostiko vpeljal Vadim B. Poljakov. Naučil ga je metode ideomotoričnega zapisovanja in tako je lahko začel risati strukture energijskega polja. Te strukture pa so vidne šele, ko se v njem porodi želja, da bi bolnikovo polje narisal. Metoda je zanj zelo uporabna, saj lahko diagnosticiranje na svojo željo vklopi ali izklopi in ga ne obremenjuje, kot bi ga, če bi moral neprenehoma opazovati energijska polja, tako kot ljudje, ki vidijo auro.

Ko je skušal izmeriti, do kod sega človekovo energijsko polje, je ugotovil, da se to na subtilni ravni širi v vesolje, in dojel, da smo na tej ravni vsi združeni kot kapljice v oceanu. Okoli vsakega človeškega telesa je sicer opazna neka zgostitev, bolj opazna struktura polja, vendar postaja to polje potem čedalje bolj pretanjeno in se širi v neskončnost. V energijskem polju je zajet naš pogled na svet, značaj, tam so zapisana vsa naša dejanja, tudi iz prejšnjih življenj, naša čustva. Lazarev postavi diagnozo tako, da izriše splošno strukturo človekovega energijskega polja in opazuje morebitne deformacije. Če so v bolnikovem biopolju te deformacije velike, to pomeni, da je takšen človek hudo bolan, ima raka, epilepsijo ali kaj podobnega, pri manjših deformacijah struktur polja pa so tudi težave manjše. Temno energijsko polje okoli telesa pomeni, da človek ne bo preživel.

Leta in leta je Lazarev vztrajno sestavljal karto deformacij in odkrival vse, kar je z njimi povezano. Odkril je, da se deformacije struktur v polju staršev gensko prenašajo na otroke. Če so se na primer starši med nosečnostjo veliko prepirali, bodo otroci pozneje imeli spontane bolečine v trebuhu, čeprav za to ni vidnega telesnega vzroka. Čustva staršev pred spočetjem in med nosečnostjo najmočneje vplivajo na telesno zdravje otrok in njihovo usodo. Starši lahko to popravijo tako, da se v mislih povrnejo h kritičnim dogodkom pred otrokovim spočetjem ali med nosečnostjo, razčlenijo tedanje odnose, odpustijo drug drugemu, sprejmejo tisto, kar se je zgodilo, in tako otroke ozdravijo. To se mu je potrdilo v več tisoč primerih ozdravljenih otrok in ga opogumilo, da je začel govoriti o starševski karmi. Pozneje je tudi v Stari zavezi prebral, da Bog kaznuje do tretjega, četrtega rodu. Človek, ki ne spoštuje božjih zapovedi, torej ruši božanske zakone in ogroža tudi potomce.

Če bolnik želi ozdraveti, je nujno, da popravi vse, kar je kdaj storil napačnega, saj je to sprožilo bolezen. Zakaj naj bi to popravil? Da bi dokončno odstranil nakopičeno negativno energijo. Kaj se danes dogaja? Če človek zboli, gre k zdravniku in ta ga medicinsko gledano ozdravi. Toda človek se v bistvu ni spremenil, zato se je negativna energija − ki je telesno bolezen povzročila in z medicinskim zdravljenjem ni bila odstranjena − preusmerila na človekovo usodo, in ta se je začela slabšati. Da bi človek svojo usodo izboljšal, se po nasvet odpravi k jasnovidki ali kakšnemu drugemu svetovalcu, ta mu pomaga in življenje se mu zboljša. Toda ker se še zmeraj ni spremenil, si negativna energija utira pot naprej, človeka začnejo pestiti duševne težave. Nato poišče pomoč psihiatra in ta te težave odpravi. Ker negativna energija ne more nikamor več, se preusmeri na bolnikove otroke ali druge z njim povezane osebe.

Lazarev je videl, da zdravniki in zdravilci s svojim »zdravljenjem« negativno energijo zgolj preusmerjajo, in spoznal, da človek ne more ozdraveti, dokler se v svojem bistvu ne spremeni. Sprememba pa ni mogoča, če bolnik nima dovolj subtilne energije, saj vsaka sprememba zahteva tudi dodatno energijo. Ne kakršne koli, temveč energijo pravzroka, božjo energijo. Tako je kot znanstvenik zasnoval koncept »ljubezni do Boga«. Mislil je, da je to odkril prvi, vendar je pozneje ugotovil, da je bilo to že povedano pred več tisoč leti v indijski filozofiji ter v Stari in Novi zavezi. Kljub temu je bil zadovoljen, da se je sam prepričal o resničnosti navedb v svetih knjigah.

Človeka najbolj ogroža prav izguba stika s Stvarnikom, saj najvišja energija prihaja od Njega. Če človek zanika božjo ljubezen, se dotok te najvišje energije k človeku postopno manjša in nazadnje ustavi, to pa ima za človeka hude posledice. Če vzamemo za prispodobo drevo, so ljubezen do Boga korenine, ki jih ne vidimo, kar nas zanima − delo, denar, želje, spolnost in vse drugo pa lahko ponazorimo z drevesno krošnjo, ki jo je treba nenehno prirezovati. Če ob tem ohranjamo ljubezen do Boga, je v človekovem življenju vse prav. Toda če nas krošnja zavede, da se ji začnemo priklanjati in nam postane poglavitni cilj, začnejo poglavitne strukture v človekovem energijskem polju razpadati. Zato se tudi deset zapovedi začenja prav z zapovedjo, ki pravi: Ne imej drugih bogov poleg Mene! Ko začne človek častiti denar, se uklanjati svojim željam, spolnosti, lagodnemu življenju, je samodejno obsojen na propad.

 

Bistvo človekove sreče

Ohraniti je treba ljubezen, odpustiti in ljubiti ne glede na vse težave − šele potem bo človek zdrav. Odločitev je razumsko lahko sprejeti, toda čustveno težko izpeljati. Lazarev je spoznal, da je treba ljudem pri tem pomagati in to poimenoval stopnice k božanskemu. Ne glede na to, koliko se razvijamo in na katero raven smo se povzpeli, se moramo zmeraj zavedati, da mora biti božanska ljubezen prva. Ne sme se nadomeščati s čim drugim.

Da bi preprečil poslabšanje svoje usode, zlom vseh svojih največjih upov, se mora človek naučiti ohraniti ljubezen v vseh življenjskih položajih, sprejeti, kar mu prinaša dan. Četudi umiramo, se razblinjajo naši upi in načrti, razpada naša usoda, moramo še naprej ljubiti. To je temeljni zakon vesolja. Če tega nismo zmožni razumeti, čustveno sprejeti, potem ni rešitve.

Svojo usodo je treba sprejeti tako, kot sprejmemo svojo domovino, dojeti, da je v njej neki smisel. Če ohranimo ljubezen v vsakršnih okoliščinah, bomo imeli tudi energijo za spreminjanje sveta, vendar ne na podlagi sebičnih koristi, temveč v prizadevanju za božanskim. Če občutimo, da vse izvira od božanskega, potem nas življenje ne bo strlo. Naše največje varstvo torej ni materialne narave, temveč duhovne.

Lazarev pravi, da je naš planet zdaj na robu katastrofe, ki ji naša človeška energija ni kos. Treba je namreč preiti na višjo energijsko raven. Energijska raven se zvišuje, to se kaže tudi v tem, da se človekove zamisli hitreje uresničujejo. Toda človek, ki na to ni pripravljen, stika z višjo energijo niti ne more prenesti. Lazarev je našo nepripravljenost na sprejem višje energije ponazoril s slikovito zgodbo: Nekega dne si Peter zamisli, da bi imel rad okoli sebe vodo in voda se tudi nemudoma prikaže. Nato si zamisli svojo priljubljeno jed in hop, jed je že na krožniku. Zaželi si, da bi bilo zraven še drevo, polno njegovih priljubljenih sadežev, in tudi to se uresniči. Potem pa pomisli: Da niso morda kje skrite še kakšne pošasti z veliki zobmi? In hop, že so pred njim. Pomisli − kaj če me pojedo? In tudi to se nemudoma zgodi. Kaj to pomeni? Zmotno pričakujemo, da se bodo, če bomo prežeti z energijo visokih frekvenc, uresničevale samo naše dobre želje, ampak se bodo uresničevale prav vse, tudi slabe. In človek, ki se ni naučil svojih misli nadzorovati, bo tragična žrtev.

Nismo še zmožni pravilno misliti, ne znamo videti bistva, delujemo na površinski ravni, kjer vladajo sovraštvo, žalost, nesreča. Ravnanja z visokimi energijami se je šele treba naučiti, pogoj za to je človekova usklajenost s seboj in naravo, skladnost pa se poraja zgolj skozi ljubezen. Če ljubezen stalno občutimo, bodo naše želje harmonične in nas ne bodo uničile. Zato se moramo naučiti čutiti ljubezen v vsakem trenutku. Ne samo tedaj, ko na primer izgubimo denarnico, temveč tudi takrat, ko se ruši naša usoda, razblinjajo naši upi, ko nam umre ljubljena oseba ali ko umiramo sami. Neprenehoma je treba čutiti božjo ljubezen, kajti če človek izgubi občutek za božansko, ne more več prenesti poslabšanja svoje usode. Ko se zamajajo temelji in se »podira svet«, bo samo tisti, ki se je naučil, da neprenehoma zaznava božansko, uspel najti oporno točko. Če se na Boga spomnimo samo med molitvijo – v skrajnih razmerah to ne bo dosti pomagalo. Negativna čustva prevladajo in človek začne sovražiti svet, ki mu je odvzel vse in se tako obsodi na propad.

Občutek povezanosti z božanskim okoli sebe lahko krepimo tudi z molitvijo, s sprejemanjem božje volje, s tem ni nič narobe. Vendar si šele tedaj, ko v vsem vidimo božansko, Stvarnika, zagotovimo varnost, srečo, blaginjo in tudi trajno zdravje.

ŽIVETI ZDRAVO NI DOVOLJ

1. S. Lazarev je prejel tole pismo, ki ga je prebral na javnem predavanju: »Želim vam povedati o znancih, ki živita zdravo, stara sta 65 let, videti pa sta kakor štiridesetletnika. Skrivnost njune mladostnosti je njun način življenja: Nikoli se ne prepirata, nič slabega ne mislita o nikomer, ne pijeta, ne kadita, ne jesta mesa, vsako jutro ne glede na vremenske razmere, v snegu ali vročini, pol ure pred službo, hodita bosa po zemlji, se zjutraj in zvečer prhata na prostem s toplo in mrzlo vodo, pozimi pa kopata v reki tako, da izdolbeta led, in se potem še sončita. Nad njunim početjem se zgraža vsa ulica, ko pri temperaturi minus 15 stopinj Celzija ležita na ležalniku v spodnjem perilu in se sončita. Številni so prepričani, da sta nora, vendar jaz ne mislim tako. Pred nekaj leti je omenjena ženska uspešno prebolela tudi raka na želodcu. Zdravniki so jo odpisali, vendar je ozdravela. Kako si to razlagate?«

Lazarev je občinstvu takole odgovoril na pismo: Omenjena človeka ne obsojata, ne mislita slabo, živita zdravo in sta zdrava. Vse je krasno, razen enega: zakaj je ob tako zdravem življenju ženska zbolela za rakom želodca? Odgovor je preprost. Ko je človek zdrav, ima visoko raven energije − ta krepi tudi občutek sreče, zadovoljstva in ugodja. Človek v takšnem položaju namenja pozornost samo svojemu zdravju in dobremu počutju, ker ima visoko raven energije, ter začne podzavestno obsojati druge, ki ne živijo tako, ali gledati nanje zviška. Lahko postane tudi nezadovoljen s seboj, če se kdaj ne počuti dobro. Če se kar koli od tega dogaja se začne v telesu kopičiti negativna energija.

Zakaj je ženska sploh zbolela za rakom? Zato, ker primarno ni bila usmerjena na ljubezen, temveč na energijo, zdravje, energijsko in čustveno blaginjo. Marsikdo meni, da bo vse prav, če bo vsem odpustil in živel zdravo, pri tem pa spregleda, da je v sebi na nekaj navezan. Ko v človeku zaradi pozitivnega razmišljanja in zdravega življenja energija naglo naraste, on pa je na nekaj navezan, se energija ne usmerja k ljubezni in harmoniji, temveč samodejno začne teči k tistemu, na kar je človek navezan, na kar večinoma misli. Njegova energija začne teči tja, če to hoče ali ne.

Božanska energija se pretaka po človekovih subtilnih strukturah, in če je človek zgolj malo odvisen od česar koli, to pretoku božanske energije ne škodi veliko, in visoka energija lahko napolni vse njegove strukture − človek se počuti dobro in harmonično. Če pa je vezan za nekaj, od česa odvisen, bodisi od želje, človeške ljubezni ali dobre usode, začne vse to energijo ovirati, ta začne teči v smer odvisnosti in ne more naprej. Pri majhni odvisnosti se tok energije upočasni in lahko oviro zaobide, pri veliki odvisnosti pa največji del energije izbruhne kot rana na telesu. Energija lahko nemoteno teče le, če ni velike ovire, t. j. odvisnosti od česar koli. Le ljubezen je tista moč, ki lahko energijo prav usmerja. Če pa človek ni usmerjen na ljubezen kot najvišjo vrednoto, visoke ravni energije ne more prenesti. Zakaj vsi ljudje, ki prenehajo jesti meso, piti in kaditi, vendarle niso zdravi? Človek, ki se ni naučil ljubiti in ne obsojati ter začne živeti zdravo, bo umrl, saj ne bo mogel prenesti visoke energijske ravni. Zato mora tisti, ki ni zmožen ljubiti, ki obsoja, graja druge in podobno, jesti meso, piti žganje, se rediti, kajti to mu omogoča, da sploh preživi. To je poglavitni razlog, zakaj zdravo življenje ni za vsakogar.

Naučiti se je treba ljubiti. Umetnost prave ljubezni pa ni samo v odpuščanju ljudem. Občutek ljubezni je treba krepiti, tudi željo po dajanju, krepiti občutek radosti … Saj sonce sije tudi tedaj, ko se nam podira usoda, in tudi mi, podobno kot Sonce, moramo ohranjati enako radost tudi v najtežjih trenutkih. Za to pa je potrebna velika moč. Lahko da ste se navadili smejati, ko izgubite na primer denarnico, toda če se ne morete smejati tudi tedaj, ko vam gori hiša – vam primanjkuje moči, ker se niste že prej navadili, da vso pozornost usmerjate na božansko.

Vir: You tube, Lazarev predavanje

 

ČAKA NAS PRETRESANJE DUŠE

Ljudje ne znamo več pravilno moliti. Molimo samo na zunaj, navznoter pa ne. Smisel molitve ni, da se nekaj izprosi, temveč da človek začuti in ohranja povezanost z Bogom in ljubezen. Če tega ni, je molitev brez pomena.

Ko je Lazarev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja napovedoval, da bo prišlo do propadanja sveta, so se mu smejali. Zdaj, dobrih dvajset let potem, se to že dogaja. Vendar je to šele začetek. Lazarev na podlagi svojih videnj napoveduje, da se bomo ljudje do leta 2020 bistveno spremenili, energijsko bomo drugačni. Prihaja nova energija, matrica prihodnjega človeštva, in se združuje z nami, vprašanje pa je, koliko ljudi jo bo zmožno sprejeti. Treba se bo prilagoditi, kajti telo, duša in usoda bodo ponižani. Tisti, ki se bo temu zmogel prilagoditi, bo preživel.

Telesno se bo lahko prilagoditi, duhovno pa veliko teže. Zakaj? Fizična bolečina, fizična obremenitev se prenese, ko pa se človeku ruši prihodnost in se mu zelo poslabša usoda, to težko sprejme. Najtežje prenese pretres temeljnih struktur v sebi, od katerih je najpomembnejša duša. Zelo težko je sprejeti bolečino duše, njeno ponižanje. Lazarev je prepričan, da ljudje, ki ne verujejo v Boga ali katero drugo presežno silo ali bitje, tega skoraj ne morejo prenesti

Lazareva je zanimalo, na katerih ravneh se dogajajo pretresi pri različnih izkušnjah in je začel to opazovati. Ugotovil je, da se na primer ob smrti pretrese samo sedem plasti duše, in ne vse, kot bi ljudje pričakovali. Za energijski naboj, kakršen bo leta 2020, bo treba prenesti pretresanje trinajstih plasti duše, to je dvakrat več, kot se zgodi ob smrti. Koliko ljudi zmore prenesti kaj takega? Lazarev je ugotovil, da je takšnih na vsem svetu manj kot odstotek, v Rusiji – tako domneva, pa bo takšnih okoli 15 odstotkov, ker se na to že pripravljajo.

Če bi se energijska sprememba zgodila nenadoma, bi vsi umrli, ker človeški organizem ne bi mogel prenesti takšnega pretresa telesa, duše in duha. Zato je naša naloga, da ta odstotek zvišamo vsaj na polovico. Da bi ljudje preživeli, se je nujno stoodstotno prilagoditi tej spremenjeni energiji, saj prilagajanje poteka postopno. Leta 2011 je bila priključitev na to energijo od 15- do 20-odstotna, leta 2012 že 50-odstotna. Ljudje, ki so usmerjeni na ljubezen, na ohranitev ljubezni tedaj, ko se ponižajo telo, duh in duša, bodo to prilagoditev sprejeli kot nekaj povsem naravnega. V tistih, ki ob bolečini radi iščejo krivce zanjo, sovražijo, izgubljajo upanje, so zamerljivi in podobno, se bo agresija naglo kopičila in nato pripeljala do človekovega razpada. Človek, ki je iskreno dobronameren, se nima česa bati, preživel bo, saj to vidimo tudi v vsakdanjem življenju. Tisti, ki je jezen nase, na druge in goji dolgotrajno zamero, hudo zboli. Toda dokler je bila hitrost procesa majhna, se je to pokazalo šele čez deset, petnajst, dvajset let. Odslej se bo to dogajalo veliko hitreje, zgodilo se bo v dveh, treh letih, v poznejših letih pa še hitreje, celo v nekaj urah.

Vir: You tube, Lazarev, predavanje

Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, januar 2013, št. 281

Vir: Knjige N. S. Lazareva iz serije Diagnostika karme, predavanja N. S. Lazareva

Fotografija: Bigstockphoto.com