Piramide, ki so v središču številnih starodavnih kultur, so po mnenju dr. sc. in profesorja Semirja Osmanagića ključ do vnovičnega pisanja zgodovine, kajti uveljavljeni pogledi na preteklost naj bi bili napačni.

S svojim odkritjem bosanske doline piramid dokazuje, da razvoj človeške civilizacije ni linearen, da so napredne kulture v preteklosti veliko starejše, kot se je domnevalo doslej, in da so nekdanje civilizacije dosegle veliko višjo duhovno raven razvoja kakor jo imamo zdaj. Na potovanjih je raziskoval na tisoče piramid po vsem svetu, od Peruja, Bolivije, Mehike, Hondurasa, Gvatemale, Salvadorja, prek Kanarskih otokov, Mauritiusa vse do Egipta in Kitajske ter odkril skupne značilnosti vseh piramid: geometrijo, orientacijo po straneh sveta, lokalni gradbeni material, notranje prehode in prostore, astronomsko povezavo in omrežje podzemnih predorov.

Pri bosanski piramidi Sonca, ki je prekrita z zemljo in rastlinjem, so potrjene vse te značilnosti, zato jo Osmanagić uvršča med najvišjo in najstarejšo na svetu. Pred nedavnim je izšla njegova knjiga Vse piramide sveta, in knjigo je pred nedavnim predstavil tudi Slovencem v hotelu Mons. Lahko rečemo, da je Osmanagić neutrudni evropski Indiana Jones, ki ga je vojna vihra pregnala v Houston, v ZDA. Kadar poleti ni v Visokem, potuje po svetu, predava o svojih odkritjih in z magijo arheologije navdušuje občinstvo.

 Kako to, da ste se začeli zanimati za piramide?

Vsak od nas ima svojo usodo, določeno pred rojstvom. V zadnjih dvajsetih letih zelo zavzeto raziskujem starodavne civilizacije v Srednji in Južni Ameriki, v severni Afriki, Aziji − in v središču vseh so bile piramide. Ko sem pripravljal svojo doktorsko disertacijo Civilizacije Majev, sem veliko časa preživel v Hondurasu, Gvatemali, Salvadorju, Belizeju in Mehiki, obiskoval piramide Majev in o njih pisal. Ogledal sem si tudi 300 piramid v Peruju, 200 piramid na Kitajskem, vseh 138 piramid v Egiptu … Ta pojav proučujem že nekaj desetletij. Aprila 2005 sem prvič prišel v Visoko; pred vojno sem živel v Sarajevu in dotlej še nikoli nisem bil v Visokem. Če ne bi bilo vojne in če se ne bi preselil v Houston v ZDA, verjetno ne bi odkril bosanskih piramid. A s prihodom v Houston in pogostim obiskovanjem vseh teh krajev, sem spoznal, da piramide niso samo takšne, kakršne premorejo v Egiptu, v puščavah in na platoju Gize, temveč da večino od njih prekrivata zemlja in rastlinje; takšne so, denimo, vse kitajske piramide, na tisoče piramid v Srednji Ameriki itn. In tako sem se naučil razlikovati med naravnim hribom in piramidami.

Kako veste, da bosanskih piramid niso ustvarile naravne sile, temveč jih je naredil človek?

Ko sem leta 2005 prišel v Visoko, sem videl geometrijsko pravilno izoblikovano vzpetino s pravilno geometrijo. Ima trikotne strani in zelo izrazite robove, in če postavite kompas, ta pokaže sever, jug, vzhod, zahod. Ta dva elementa – pravilna geometrija in pravilna orientacija, dokazujeta, da to ni navaden hrib, ampak umetna konstrukcija, ki jo približno od pol do enega metra prekriva rastlinje. Ko se je projekt začel, je bil to delo enega samega človeka ( ‘one men show.’) Zahteval sem dovoljenje kot zasebnik in se lotil geološkega sondažnega vrtanja, arheološkega izkopavanja, plačal sem geologe in potem napisal svojo prvo knjigo. Izšla je oktobra leta 2005. Tako sem svetu oznanil, da sem v Visokem našel prve evropske piramide. Oglasilo se mi je na tisoče ljudi z željo, da bi pomagali in podprli projekt. Ustanovil sem nepridobitno fundacijo, nevladno organizacijo – prvo takšne vrste na jugu Evrope, in ta se ukvarja z arheološkim raziskovanjem in varstvom kulturne dediščine. Sprva sem se skušal povezovati z ustanovami, kakršna je Zemeljski muzej, vendar tamkajšnji ljudje niso želeli sodelovati, trdili so, da piramid ni. Tako sem nadaljeval sam in prek fundacije spoznal čudovite ljudi z vsega sveta, pravzaprav smo začeli spreminjati dotlej znano zgodovino.

Koliko ur arheoloških izkopavanj je že za vami?

Od leta 2005 do 2011 smo opravili okrog 340 000 delovnih ur; namenili smo jih arheološkemu izkopavanju, analizi vzorcev, radiokarbonskemu datiranju in zdaj lahko zanesljivo rečemo, da je v Visokem največji svetovni piramidni kompleks, sestavljen iz petih piramid: piramide Sonca, Meseca, Zmaja, Zemlje in Ljubezni. A pod piramidami je največje omrežje podzemnih predorov. To je pravi labirint, ki ga sestavljajo prehodi, prostori, podzemna jezera … Lahko ga štejemo za največje svetovno odkritje ne le v arheologiji, temveč v znanosti na sploh. Prav gotovo spreminjamo zgodovino sveta, in to utemeljujemo na sedmih elementih: to so prve evropske piramide, največje piramide – piramida Sonca je visoka 220 metrov, piramida Meseca 190 metrov − Keopsova piramida pa le 147 metrov. Stran piramide Sonca je usmerjena proti kozmičnemu severu, torej proti lokaciji zvezde Severnice in pravilnejša kakor pri drugih piramidah v svetu. Piramide prekrivajo nanosi zemlje. Analizirali smo zemljo in ugotovili, da je stara od 12 000 do 15 000 let. To pomeni, da so piramide še starejše. Če je zemlja starejša od 12 000 let, uradno pa so egipčanske piramide stare 4 500 let, kitajske piramide, perujske in mehiške piramide pa 2 200 let, to pomeni, da so bosanske piramide hkrati tudi najstarejše na svetu. Če odstranimo nanose zemlje, najdemo bloke; te smo analizirali v šestih znanstvenih inštitutih za materiale v Bosni, Italiji in Franciji in povsod so nam rekli, da je to umetni beton. Betonski material, ki je po kakovosti trikrat trdnejši od naših sodobnih vrst betona. To je torej najbolj kakovosten beton. Nekdanje civilizacije so bile naprednejše, saj so bolj poznale materiale in imele formule za njihovo uporabo. Pod piramidami je neznansko veliko omrežje podzemnih predorov, večje kot pod katerim koli piramidnim kompleksom. Predori so povsod: v Egiptu, pri stopničasti piramidi v Saqqari, ob piramidah v Gizi, v kitajski provinci Shaanxi – povsod so predori, vendar je fizično gledano to omrežje v Bosni najbolj razširjeno. V teh predorih najdemo velike megalitske bloke. Analizirali smo jih in ugotovili, da so to keramični umetni bloki, nekakšne keramične skulpture, njihova masa znaša 8 ton. To so največje keramične strukture na Zemlji. Teh sedem elementov spremeni vse, kar smo vedeli o naši preteklosti doslej, to pa zahteva , da je treba zgodovino ne le dopolniti z novostmi, temveč njene dele nadomestiti z novimi.

S kakšnim namenom so bile zgrajene piramide?

Prva štiri leta, med letoma 2005 in 2008, smo si prizadevali potrditi, da imamo v Visokem velikanski gradbeni kompleks. Pripeljali smo strokovnjake, arheologe, geologe, geofizike, gradbene inženirje, paleontologe, biologe idr. Delali smo satelitske, termalne, georadarske in druge raziskave ter dokazali, da arheologija danes ni samo zadeva arheologov, temveč mora postati interdisciplinarna veda. In ne le to. Da bi pojasnili piramide, jih moramo obravnavati iz treh zornih kotov: kot fizično dimenzijo, ki temelji na naših fizičnih čutilih, energijsko in duhovno. S teh treh zornih kotov lahko pojasnimo namen piramid.

 Kaj ste odkrili z energijskega zornega kota piramid?

V zadnjih nekaj letih zavzeto raziskujemo elektromagnetno področje in energijske anomalije. Med drugim smo ugotovili, da je na samem vrhu bosanske piramide Sonca energijski snop, ki prehaja skozi piramido! Snop ima premer 4 metre in frekvenco 28 kiloherzev. To je frekvenca ultrazvoka, ki je za nas neslišen in neviden. Danes vemo: če je ultrazvok, mora obstajati tudi njegov vir, in ta naj bi bil umeten. To je lahko mehanična ali elektromagnetna naprava, ali pa piezoelektrični efekt. V zadnjih šestih desetletjih smo spoznali, da ob pritisku na kvarčni kristal nastane iskra. Če na kristal nenehno pritiskate, oblikuje iskra stalen energijski snop. V vseh treh primerih – mehaničnem, elektromagnetnem, piezoelektričnem, mora delovati neki umetni vir. Skupino fizikov iz Zagreba, ki so merili te pojave, smo povabili, naj ostanejo tri dni, da bi ugotovili, ali je to kontinuirani pojav. In res je tri dni energijski snop nenehno potekal prav skozi središče. To pomeni, da je bil fokusiran. Ko smo merili intenzivnost na površini, se je pokazala ena intenzivnost energije, tri metre nad tem je bila intenzivnost večja, tri metre više pa še močnejša. To sicer nasprotuje našim fizikalnim zakonom in se ne ujema z našo tehnologijo. Naša tehnologija pravi: kolikor bliže si viru, toliko močnejša je intenzivnost. Bolj ko se oddaljuješ, bolj intenzivnost slabi. A tu se dogaja prav nasprotno. Naša tehnologija je hercijanska, vse temelji na hercih. To pa je primer nehercijanske tehnologije.

 Je v naši civilizaciji že uspelo komu odkriti nehercijansko tehnologijo?

Prvi in edini človek, ki je delal poskuse z nehercijansko tehnologijo, je bil pred 120 leti Nikola Tesla. V svojem laboratoriju je naredil tako imenovani Teslov transformator in potem je opravil poskus. Iz svojega laboratorija je osvetlil Colorado Springs, ki je bil oddaljen 120 milj. Uspelo mu je osvetliti 20 000 gospodinjstev. Poslal je energijo, zajemal jo je iz ionosfere, in jo spotoma krepil. In ne le to, pri prenosu energije ni imel izgube. To povsem nasprotuje naši tehnologiji. Pri naši tehnologiji moraš napraviti centralo – elektrarno, jedrsko ali termoelektrarno in za to porabiti veliko denarja. In ko energijo prenašaš je pri prenosu po daljnovodih izgubiš 70 odstotkov. Potem jo proizvajalci prodajajo ljudem za veliko denarja; na tem temeljita kapitalistični sistem in naša ekonomija. Teslu pa je ob majhnem transformatorju in z uporabo brezplačnega vira energije iz ionosfere in zemljo kot izolatorjem uspelo prenašati energijo brez izgube, imel je torej vir brezplačne energije. Toda kapitalizmu to ni ustrezalo, zato je to iznajdbo zavrgel.

Zdaj smo v samem osrčju Bosne našli drugi vir brezplačne energije. Tu imamo ne le gradbeno konstrukcijo v obliki piramide, obrnjeno proti stranem sveta, prekrito z betonskimi bloki, ki je veliko več kot zgradba, je hkrati tudi energijski stroj. Nekdo je pred 10 000 leti naredil energijsko napravo, ki deluje še dandanes. Njenih graditeljev ni več, a stroj deluje sam od sebe. Torej imamo zgled prvega perpetuum mobila na planetu.

 Kako bi lahko praktično uporabljali energijo piramide?

Poznamo vsaj tri vrste energije, ki jih proizvaja piramida. Ena izmed njih, morda najpomembnejša, je energijski snop. Potem je tu še energija, ki nastaja in se oblikuje v piramidi ter se kot energijski snop giblje krožno. Vemo, da lahko ta vrsta energije izboljša atomsko strukturo bitja, ljudi. Pred 60 leti ste morda slišali za poskuse, ko so v malo repliko Keopsove piramide postavili topo britev, in ta se je že po nekaj urah naostrila. Če postavite skodelico mleka pod piramido in drugo na kuhinjsko mizo, se bo druga pokvarila, prva pa ne. Če daste kos surovega mesa v piramido in drugega na kuhinjsko mizo, se surovo meso v piramidi ne bo pokvarilo, na kuhinjski mizi pa.

 Ste podobne poskuse delali tudi v bosanskih piramidah?

Takšnih poskusov še nismo delali, a na eni tretjini piramide je nekaj, kar imenujemo zdravilni kamen. Če ste tam, se vam stanje organizma takoj izboljša. Če imate na primer visok krvni tlak, se bo ta normaliziral.

Tretja vrsta energije je energija, ki se širi od piramide v koncentričnih krogih in lahko izboljša rast poljščin. Vidimo, da so posamezne rastline. ki rastejo na piramidi, trikrat višje kot tiste na naravnih hribih. Piramida se zares vede kot zelo zapletena energijska naprava.

 Bi bila piramida lahko tudi vez med zemljo in vesoljem?

Moč energijskega snopa se povečuje z oddaljevanjem od našega planeta. Ker je snop fokusiran, se ne razsipa. Lahko torej merite na katero koli točko v vesolju. Denimo, da želite vzpostaviti energijsko komunikacijo z ozvezdjem Bika, z nekim njegovim sončnim sistemom ali planetom, merite na ta planet in tako dobite energijsko zvezo med našim in tem planetom. Takoj ko sta energijsko povezana, lahko izmenjujemo informacije. Kaj je informacija? Informacija je samo vibracija. Kaj je naša misel? Tudi to je samo vibracija. Kaj smo mi? Tudi mi smo vibracija. Kaj je kamen, klobuk? To so samo različne frekvence, vibracije. Če lahko izmenjujete vibracije s tem energijskim mostom med našim planetom in onim tam, ste rešili velik problem, kako premostiti nepregledne kozmične oddaljenosti. Ta naprava vam pomaga, da navežete stik z vesoljem in pospešite življenje na Zemlji. Bosanske piramide torej spreminjajo našo preteklost in omogočajo spreminjanje naše prihodnosti.

Menda so v piramidi območja, ki delujejo zdravilno?

Pod piramidami je omrežje podzemnih predorov. Prva misel je, da imajo ti predori komunikacijsko vlogo, torej povezujejo piramide, v primeru bosanskih piramid pa je to pravi labirint, ki poteka na vse strani, verjetno tudi do izvira vode, a tudi veliko več od tega. V teh predorih smo se počutili zelo dobro, saj zelo pomirjajo. In če imajo ljudje zdravstvene težave, denimo astmatiki, v predoru laže dihajo. Prehlajenim se zamašen nos odmaši. Povedano drugače: predori lajšajo težave nekaterim ljudem. Vsako leto priredimo delovno prostovoljsko akcijo. Lani smo imeli 500 prostovoljcev iz 30 držav. Njihovo petnajstdnevno bivanje razdelimo navadno na pet dni dela v predorih, pet na piramidi Sonca in pet na piramidi Meseca. Toda tisti, ki delajo v predorih, nočejo na druge lokacije. Nekaj jim prija, podzavestno čutijo, da je nekaj dobro, a ne vedo kaj. Želeli smo vedeti zakaj.

Sklenili smo izmeriti negativna sevanja, ki nas obdajajo. V tem trenutku in na tem kraju, kjer sediva, je vsaj pet, šest različnih vrst negativnega sevanja. Eno je kozmično sevanje, radioaktivnost, ki je sicer ne vidimo, a škoduje telesu. Druga vrsta sevanja je zemeljsko, ki prihaja izpod tal, kjer koli so stiki podzemnih plošč … Potem so tu še Hartmanove mreže, vsaka dva metra so vozli, ki škodujejo našemu organizmu. Poleg Hartmanovih mrež imamo tudi Curryjeve, Schneiderjeve … Tu so še podzemni vodni tokovi. Če imate posteljo nad podtalnico, boste v petih ali desetih letih zboleli.

K bosanskim piramidam je prišel človek iz Sarajeva z napravo za merjenje negativnega sevanja. Iskal je Hartmanovo mrežo, ki vedno obstaja, a je ni mogel najti. Našel ni niti Schneiderjeve, niti Curryjeve mreže, ni bilo kozmičnih sevanj – to je razumljivo, saj smo 20 metrov pod zemljo, a tudi zemeljskega radioaktivnega sevanja ni našel. Vse vrste sevanja so nevtralizirane. Kdor koli je oblikoval to konstrukcijo pod zemljo, je znal takšno sevanje nevtralizirati.

 Kaj pa energijski vplivi podtalnic?

Veliki megalitni bloki, ki jih najdemo v predorih, so natančno nad podzemnimi vodami. Ko je omenjeni človek prišel s to napravo, ki ni ne nihalo ne bajalica, ampak je električna naprava, je takoj zaznal gibanje podtalnice. Ampak ta energija, ki je vselej negativna, je bila v našem primeru v predorih, ki smo jih raziskali, pozitivna. Kdor je projektiral te bloke, je znal nevtralizirati negativno energijo in jo spreminjati v pozitivno. Celotno območje predorov je projektirano z zelo veliko znanja, s tem se je ukvarjal nekdo, ki je poznal vsa negativna sevanja, jih nevtraliziral in ustvaril blago pozitivno ozračje. In ko ljudje pridejo noter, se celicam, ki se negativnim sevanjem upirajo, ni treba več bojevati proti zunanjemu sovražniku. Posvetijo se svojemu pravemu delu: uravnotežanju organizma, harmoničnemu porazdeljevanju energije in izločanju strupov iz organizma. To pomeni, da imamo tu nekakšno zdravilišče.

V prvi podzemni galeriji, ki smo jo našli poleti leta 2010 in meri 50 kvadratnih metrov, široka je 4 metre, dolga 12,5 metra, visoka 4 metre, v katero pelje osem predorov, smo odkrili,da je negativnih ionov, ki sicer čistijo ozračje, uničujejo mikrobe itn., 43-krat več kakor v katerem od povprečnih mest, na primer v Ljubljani, Sarajevu, Budimpešti. Imamo torej podzemni kompleks, ki obnavlja organizem in nas revitalizira. Napačno je mnenje, da so bili ljudje, ki so živeli v daljni preteklosti, primitivni. Nasprotno. Računalnika sicer niso imeli, ker ga niso potrebovali, imeli pa so boljše miselne in duhovne sposobnosti.

Kaj menite, koliko so stare bosanske piramide?

Prav gotovo so starejše od 12 000 let. Da bi natančno določili njihovo starost, bi morali najti prostore v njih, organski material, narediti radiokarbonsko analizo – šele potem bi lahko zanesljivo rekli, koliko so stare. Do takrat je naš poglavitni kazalnik ta zemlja, ki je stara od 12 000 in 15 000 let, torej so piramide še starejše. Lahko bi bile stare 15 000 ali 50 000 ali celo več let. Na ta odgovor bomo morali še malo počakati. Ampak te piramide segajo v obdobje pred koncem zadnje ledene dobe in dokazujejo, da se človeška civilizacija ne razvija linearno, kot nas učijo, in ni res, da so bili ljudje na začetku primitivni, barbari, jamski ljudje in potem naj bi se razvoj vse do 21. stoletja le vzpenjal. Danes naj bi bili torej najbolj inteligentni, najbolj razviti. To je samo zadnji cikel v razvoju človeštva; začel se je začel s Sumerijo, Akadom, Babilonom, starodavnim Egiptom in starodavno Indijo, a pred tem ciklom so bili še drugi. Navadno razvoj civilizacije, ki bi dosegla svoj vrhunec, ustavi neka huda naravna nesreča. To bi bile lahko naravne katastrofe, trki kozmičnih teles, katastrofe, ki so jih ljudje neke civilizacije sprožili sami. Nazadnje je bila globalna katastrofa na koncu zadnje ledene dobe pred 12 000 leti, tedaj se je vse končalo s potopom; divjali so strahotni potresi, bruhali ognjeniki, izbruhi so bili desetkrat večji kot je bil izbruh na Islandiji, morska gladina se je dvignila izjemno visoko – gladina Tihega oceana kar za 80 metrov. Če bi se danes gladina Tihega oceana zvišala samo za pol metra, bi bila uničena polovica civilizacije. Tudi gladina Atlantskega oceana se je v preteklosti zvišala za 120 metrov. Katastrofa je bila tedaj nepredstavljiva; zelo hitro so se stalile velikanske ledene mase na severu Azije, severu Evrope, severu Severne Amerike in vse to se je zlilo v morje. Vse, kar je bilo pred tem, je bilo pozabljeno. Človeška zgodovina je bila izbrisana, treba je bilo začeti znova. Dandanes odkrivamo ostanke teh civilizacij – mednje sodijo piramide v Bosni, a tudi 20 največjih piramid na Kitajskem in 13 krajev na dnu Tihega oceana med Tajvanom, Japonsko in Kitajsko pripada temu obdobju. Megalitni bloki na vzhodu Turčije so starejši od 30 000 let, najstarejše peruanske in mehiške piramide ter piramida Sonca v Teotihuacanu sodijo v ta pretekli cikel. Imamo torej fizične dokaze o obstoju teh civilizacij, a nekateri od teh dokazov, kot so bloki v libanonskem Balbecu, kažejo, da so bile civilizacije v preteklosti naprednejše. Bloki v Balbecu tehtajo 1200 ton, bloki v naši civilizaciji pa največ 350 ton.

 Kako so gradili takšne velikanske bloke?

Vprašanje prevoza in izdelave velikanskih blokov lahko obravnavamo iz več zornih kotov. Oglejmo si samo enega. Če tehta nekaj 50 ton, si pri prenosu te reči pomagamo s krampom ali z dvigalom. Vendar se moramo bojevati s silo gravitacije. Če bi našli način, s katerim bi izničili silo gravitacije, bi takšne bloke lahko prenašali. Našli so upodobitve tibetanskih svečenikov, kako dvigajo kamne, bloke za graditev svojih svetišč, samostanov. Svetišče so postavili sredi skalnate stene, kjer ni pristopnih poti. Kako so zmogli narediti kaj takega? Kamen so lahko dvignili samo z glasbo in s petjem ter z ustvarjanjem tonov določenih frekvenc.

Če operni pevec zapoje visoki C in da kozarec pred usta, kozarec poči. To pomeni, da je frekvenca tega glasu destruktivna. A če to frekvenco le malo spremenimo, lahko kozarec premaknemo, dvignemo ali prenesemo. Frekvenco lahko ustvarimo s petjem, tudi z mentalnimi sposobnostmi. Kajti tudi naša misel je frekvenca. Načini transporta so različni, mi pa poznamo samo enega. Ljudje preteklosti se niso toliko opirali na tehnologijo, niso imeli ne računalnikov, ne interneta, ne avtomobilov, poznali pa so načine za reševanje zelo zapletenih tehničnih problemov. Potemtakem se graditev posameznih objektov, denimo blokov v Balbecu, lahko razloži na ta način. In še nekaj. Keopsova piramida v Egiptu in bosanske piramide niso zgrajene z rezanjem in oblikovanjem blokov v kamnolomih – vlivali so jih na kraju samem. Moj kolega Joseph Davidovits je leta 1979 dokazal, da bloki Keopsove piramide niso sekani, temveč vlivani, saj je v njih našel tri elemente več, kot jih je v kamnolomu. V kamnolomu je apnenec, ki ima slabe lastnosti. Da bi izboljšali njegove lastnosti, so apnenec topili in dodajali elemente za izboljševanje trdnosti; po vlivanju je kamen otrdel, bloki so otrdeli. Torej je namesto 200 tisoč sužnjev (tako nas napačno učijo) za postavitev zadostovalo približno 2000 ljudi. Enako je z bosanskimi piramidami. Ugotovili smo, da so betonski bloki bosanskih piramid iz gradiva, dobljenega iz okolice (kamna, gramoza in peska), za vezivo je uporabljena topljena glina; to so vlivali na kraju samem in potem vso piramido obložili s temi bloki.

Kakšni so vaši načrti?

To, kar počnemo v Bosni, je pionirsko raziskovanje globalnih razsežnosti. Raziskovalci piramid na Kitajskem, v Egiptu in v Mehiki se bodo učili od nas. Prvič smo raziskovalci z Balkana neodvisni od tega, kaj nam bodo rekli v Londonu, Parizu, Berlinu, Bostonu in New Yorku, in smo mi tisti, ki gremo naprej in postavljamo nove temelje znanosti o piramidah. V začetku smo razglašali, da je to projekt, ki pripada vsem, ne samo majhni skupini ljudi, fundaciji ali celo samo mali Bosni. Bosanske piramide so svetovna kulturna dobrina, in povabili smo vse znanstvenike, strokovnjake, a pod pogojem, da svoje izsledke podelijo z nami, da bi mi lahko to naredili javno in dostopno javnosti in vsem svetu. Namesto elitne znanosti, ki ne dovoljuje dostopa do informacij, ki informacije odbira in samo z nekaterimi seznanja svet, je pri nas prav nasprotno: vse je odprto,informacij ne zadržujemo, delamo pa seveda pod strokovnim vodstvom. Da bi bil človek svoboden v našem pomenu te besede, mora imeti prost dostop do informacij. Naša družba ni družba umetno ustvarjenega konflikta med Zahodom in islamom ali v preteklem stoletju med kapitalizmom in socializmom, v naši družbi vlada prikrit spor med malimi elitami in veliko večino drugih. Moč elite temelji na monopolu nad informacijami. Tisti, ki imajo informacije in znanje, imajo tudi monopol nad mediji, korporacijami in politiko ter nam namenoma preprečujejo dostop do znanja. Naš projekt spreminja tudi to, zato ni pogodu mnogim ljudem − od lokalnih arheologov, geologov in zgodovinarjev, ki se najpogosteje zaradi neznanja, ljubosumja in zavisti vedejo zelo nekulturno in nas skušajo zaustaviti. A ti drugi na Zahodu vedo, da spreminjamo zgodovino in da to ne poteka pod okriljem nekih vladnih ustanov, temveč da imamo nepridobitno organizacijo, ki omogoča, da je znanje dostopno vsem. Čeprav nam iz različnih motivov nasprotujejo in nas skušajo ustaviti, se za to ne menimo, zavzeto nadaljujemo in širimo projekt. Z mednarodnimi prostovoljnimi delovnimi akcijami nam je uspelo pritegniti v Visoko veliko mladih iz številnih držav in tudi takih, ki se počutijo mlade po srcu. In ko se ti vrnejo domov, postanejo ambasadorji drugačne Bosne in Hercegovine, kjer se opravljajo arheološka raziskovanja, kjer ni govora ne o vojni ne o korupciji, temveč o varstvu kulturne dediščine, arheološkem turizmu, druženju ljudi z vsega sveta … S tem projektom torej spreminjamo tudi podobo Bosne in Hercegovine v svetu in postavljamo temelje novi, drugačni, bolj odprti znanosti. Ne glede na to, da donacij ni nikoli preveč in kljub krizi bomo naše raziskovanje vztrajno nadaljevali in si še posebno prizadevali osvetliti energijski vidik piramid.

Andreja Paljevec, objavljeno v reviji AURA, april 2011, št. 260

Fotografija: Andreja Paljevec