Lowell Riezouw je državljan več svetov. Rodil se je v Širazu v Iranu, očetu Nizozemcu in materi Iranki. Otroštvo je preživel v Teheranu, odraščal pa v Londonu in Nemčiji in tam živi še zdaj. Dela kot psihoterapevt v bolnišnici v Münchnu in kot zdravilec radionik v Londonu. Srečala sva se novembra 2013 v Ljubljani, kjer je kot posebni gost Zdravilnega centra Medin sodeloval na seminarju Akademije za zdravilstvo s prispevkom Biopolje, bioelektromagnetika in energijska medicina, opravil pa je tudi prva testiranja in zdravljenja z radioniko. Odzivi so bili tako spodbudni in zanimanje veliko, tako da so ga v Zdravilnem centru Medin povabili, naj prihaja v Ljubljano enkrat na mesec.

 

Dobrodošli v Ljubljani. Kako se počutite v Sloveniji?

Zelo dobro. Prvič sem prišel v Slovenijo pred približno petnajstimi leti in zmeraj, kadar znova pridem, sem vesel.

Kako bi se predstavili? S čim se ukvarjate?

Delam kot terapevt. Moje delo temelji na radioniki, zajema pa tudi telesno orientirano psihoterapijo in klasično homeopatijo.

Kaj je radionika?

Radionika je posebna metoda energijske medicine, ki sodi v vibracijsko zdravljenje in je bila razvita že pred drugo svetovno vojno. Pri zdravljenju in diagnosticiranju se uporablja posebna naprava, ki se lahko uglasi z energijskim elektromagnetnim sevanjem, ki kot bioenergija seva iz našega organizma. Da bi si laže predstavljali: podobno je temu, kako se radijski sprejemnik lahko uglasi na številne zvočne frekvence in jih prefiltrira. Z merjenjem moči sprejetega signala lahko v radioniki analiziramo stanje posameznih organov, žlez, organskih sistemov in podobnega. Tako lahko dobimo razločno sliko o mogočem neravnotežju na fizični, čustveni in miselni ravni.

Kako se je radionika sploh pojavila?

Radionika se je začela razvijati leta 1910 z delom dr. Alberta Abramsa (1869–1924). Abrams je slišal za radionski koncept bolezni od profesorja De Sauerja, ki je bil njegov učitelj na Univerzi v Heidelbergu. Po tej teoriji obstaja temeljna razlika med energijo, ki seva iz zdravega tkiva in tisto, ki seva iz bolnega ali toksičnega tkiva. Z opazovanjem in eksperimentiranjem je Abrams odkril, da potuje bioenergija – tako je poimenoval to energijo − po žici dokaj podobno kot elektrika. Pozneje je odkril, da so energije različnih bolezni povezane z nekakšnim električnim uporom, lahko bi rekli z nekakšnim električnim ali energijskim podpisom. To je pozneje potrdil dr. Harold Saxon Burr z Univerze Yale. Odkril je, da lahko posebne električne spremembe v energijskem polju (ali auri) okoli telesa res kažejo na obstoječo fizično bolezen ali predispozicijo zanjo.

Raziskovalci po Abramsu so odkrili, da imajo tudi organi svoje energijsko sevanje ali biofrekvenco, tako kot jo imajo vse snovi: kovine, kemijske prvine, atomi in celo manj oprijemljive stvari, kot so čustva ali subtilna anatomija. Ti energijski podpisi se zdaj imenujejo radionska števila in so, podobno kot radijske frekvence, številčno označeni. Če sklenem: po radioniki je človeški organizem predvsem energijski sistem, v nasprotju z mehansko – kemijskim sistemom.

Kje ste se usposabljali za terapevta in kakšno je bilo to usposabljanje?

Usposabljati sem se začel leta 1995. Najprej sem se usposabljal za telesnega psihoterapevta, in sicer v Švici, pod mentorstvom Davida Boadella. Šlo je za terapijo, ki je temeljila na delu Wilhelma Reicha. Tistega leta sem šel na potovanje v Indijo in se na poti domov v Nemčijo za kratek čas ustavil v Londonu. Tam me je prijatelj mimogrede vprašal, ali bi me zanimala radionika – nekaj, za kar do takrat še nisem slišal. Ker nisem imel veliko časa, sva skočila v taksi in obiskala človeka, ki je zdravil z obliko radionike, kakršno uporabljam zdaj tudi sam. Ko sem videl, kaj je to in kako to delo poteka, sem se v trenutku odločil, da si želim to delati tudi sam. Kmalu zatem sem se začel šolati pri njem. Učenje je bilo individualno in je trajalo tri leta, večinoma ob koncih tedna; vsebovalo je ustrezno teorijo – posebno teorijo o subtilni anatomiji, in veliko prakse. Potrebno je veliko časa, da se v telesu ustvarijo nove nevronske poti, potrebne za to delo.

V svoji predstavitvi udeležencem Akademije za zdravilstvo ste povedali, da ste po vseh letih študija radioniko za dalj časa opustili. Kako to?

Res je, potem ko sem že začel uporabljati to metodo, sem jo za več let opustil. Razlog je bil v tem, da sem bil izredno uspešen pri zdravljenju bolezni, za katere marsikdo ni poznal zdravila, to je pomenilo, da sem imel nenadoma zelo veliko dela, ki je bilo izredno intenzivno. Delo z energijami je posebno, zelo kompleksno, hkrati pa tudi nevarno, tako da sem ga moral za nekaj časa opustiti in se posvetiti nadaljnjemu študiju načel energijskega zdravljenja. To me je usmerilo k usposabljanju za klasičnega homeopata. K radioniki pa sem se spet vrnil, ker me je k temu spodbudila in opogumila prijateljica.

Kako to, da radionika ni bolj znana in da se ne ve več o njej? Kaj meni o njej uradna medicina?

Radionika postaja dandanes čedalje bolj priljubljena zaradi vse večjega nezadovoljstva z uradno medicino. Ta je razumljivo zadržana do novejših načinov zdravljenja, posebno če temeljijo na energijskih načelih. Poleg tega je delo z napravo, ki jo uporabljam pri delu, lahko zelo utrudljivo in zamudno.

Kako uspešni so bili raziskovalci, ki jih omenjate kot začetnike radionike?

Bili so neverjetno uspešni, poleg tega pa je bilo zdravljenje brez stranskih učinkov, ki so pogosti pri klasičnem zdravljenju. Nazadnje so zaradi velikega uspeha tudi propadli, saj so pritegnili zelo veliko pozornost in kar nekajkrat so bile vse njihove knjige, zapiski in naprave, ki so jih razvijali, uničeni, oni sami pa na različne načine onesposobljeni za nadaljnje raziskovanje. Kaže, da je to zakonitost vseh novih odkritij, ne samo pri radioniki. Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so bili veliki izumitelji, raziskovalci in posamezniki, ki so pomagali človeštvu, pogosto preganjani, zaprti in celo usmrčeni, njihove velike zamisli pa smo zmogli sprejeti šele čez čas. Značilen zgled za to je bilo trdovratno in dolgotrajno prepričanje, da Zemlja ni ploščata, temveč okrogla. Spomnimo se nekaterih raziskovalcev na področju zdravja in zdravilstva, ki so tragično končali: Alberta Abrahmsa, Wilhelma Reicha, Ruth Drown, Ronalda Rifea.

Se je to zgodilo zato, ker so bili preveč uspešni ali ker energijska medicina temelji na domnevi o obstoju energijskih polj, ki se jih ne da izmeriti ali dokazati?

Menim, da je poglavitna težava v tem, ker energijskih polj in subtilnih energij za zdaj še ni mogoče izmeriti. Naprav, s katerimi bi jih lahko ustrezno izmerili, še ni, znanstveniki pa so zadržani do tega, da bi sprejeli nekaj, kar ni merljivo. Poleg tega gre pri običajnih oblikah zdravljenja in medicine za velikanske vsote denarja, zato farmacevtske družbe in lobiji, ki imajo od tega korist, nekonvencionalnim oblikam zdravljenja izredno nasprotujejo.

Ali bi rekli, da je danes, šestdeset, sedemdeset let po teh dogodkih, glede tega kaj drugače?

Žal ne, predvsem iz razlogov, ki sem jih že omenil. Celo danes zasledimo klevetanje posameznikov, ki so posvetili svoje življenje temu, da bi človeštvo rešili trpljenja. Med takimi posamezniki je tudi Albert Abrahms, ki je še vedno na seznamu »mazačev«. Na srečo ne more nihče resnice zatreti za večno. Poleg tega je v medicini čedalje več posameznikov nezadovoljnih s stanjem kakršno je, in čedalje močnejše je hotenje, da bi sprejeli nove metode. To je čas velikega upanja za prihodnost. Spremembe nastajajo danes od spodaj navzgor, in ne nasprotno.

Svoje delo imenujete »bela radionika«. Kaj to pomeni?

To obliko radionike je razvil Američan Stanley Rogers in jo utemeljil na svetlobi. Trdil je, da je vse izraz svetlobe, luči. Ta sistem močno integrira načela svetlobe in barve.

V svoje delo z radioniko uvrščate tudi homeopatijo. Zakaj?

Homeopatijo uporabljam zato, ker je to izredno dobro organiziran način zdravljenja, ki uporablja potencirana zdravila in deluje na energijsko ali vitalno telo, ne pa neposredno na fizično, ki je samo zunanji izraz subtilnih teles. Za večino bolezni, razen pri nesrečah, lahko najdemo vzroke v disharmoniji na subtilnejših ravneh, posebno etrskih in astralnih teles. Petindevetdeset odstotkov bolezni izvira iz teh dveh teles.

Pri delu uporabljate posebno napravo za diagnosticiranje in zdravljenje – prinesli ste jo s seboj in pokazali, kako deluje. Z množico stikal in gumbov je videti dokaj zapletena. Ali lahko poveste o njej kaj več?

Naprava, ki jo uporabljam, izhaja neposredno iz pionirskega dela Alberta Abrahmsa in deluje kot oscilator, uglašen na človeške frekvence. Ko to napravo uporablja izurjen človek, se lahko z njo zazna in uravnoteži neravnotežje v drugi osebi. Kombinacija mojega živčevja in energij v napravi omogoča, da dokaj natančno izmerim človekovo energijsko matrico. Je torej zelo kompleksna stvar, saj delujeta diagnoza in zdravljenje na več ravneh. Če povem primer: stanje jeter se preveri na fizični, etrski in astralni ravni, saj so vzroki za težave z jetri lahko na kateri koli od teh ravni.

V Ljubljani predavate na Akademiji za zdravilstvo in podajate znanje o radioniki vsem, ki jih to zanima, poleg tega pa opravljate tudi osebne preglede in zdravite. Kako sprejemajo ljudje to obliko zdravljenja, ki je za večino, če ne za vse, nekaj popolnoma novega?

Presenečen sem, kako dobro so jo sprejeli skoraj vsi, ki so prišli. Mislim, da je imela večina dobre izkušnje in komaj čakam, da slišim, kako se bodo počutili čez nekaj časa. Ker je to zdravljenje zelo pretanjeno, lahko prave učinke merimo šele čez čas. Ljudje pogosto pridejo s fizičnim bolezenskimi znaki, izkaže pa se, da je v ozadju neki čustveni vzrok. Tedaj je treba najprej nameniti pozornost čustvenemu neravnotežju, saj se bo šele potem, ko bo to urejeno, začela spreminjati in zdraviti telesna težava. Zato je za ozdravitev potreben čas.

Za enega bolnika si vzamete povprečno uro in pol do dve uri. Za tako delo mora biti terapevt verjetno izredno potrpežljiv.

Prav imate, za to delo je potrebno veliko potrpežljivosti – terapevtove in bolnikove. Žal živimo v času, ko je potrpežljivosti in časa vedno manj. Zdravniki so prisiljeni zdraviti na hitro, pa tudi bolniki si želijo hitro ozdraviti, da bodo čim prej lahko spet delali in si plačevali račune. Denar je gibalo in prekletstvo kapitalističnega sistema. Sam si vzamem veliko časa, posebno za prvo srečanje, saj ne vidim nobenega drugega načina, kako bi se na vseh ravneh približal bolniku. Tudi bolniki potrebujejo čas, da se začnejo počutiti udobno, da se sprostijo in odprejo; takrat pogosto povedo skrivnosti ali globlje vidike o sebi nekomu, ki je tujec. V tem se razkrijejo bolezenski znaki, ki so zelo pomembni za to, da najdemo vzrok problema in posledično njegovo rešitev. Žal so danes tudi bolniki največkrat nestrpni in nagnjeni k temu, da menjajo terapijo prehitro, še preden začne zdravljenje delovati. Za proučevanje razvoja bolezni so včasih potrebna desetletja, ali celo rodovi, za to, da se začne zdravljenje, pa je potreben čas. Upoštevam tudi bolezensko zgodovino vse družine.

Prepričan sem, da gre za zgodbo o želvi in zajcu – da je počasen in globinski prijem dolgoročno pravi in hitrejši. Seveda pa jih skuša veliko proces pospešiti, in to je nedvomno pomembno. Tudi sam si želim izboljšati moj zdajšnji sistem, zato intenzivno sodelujem z ZC Medin in Inštitutom BION. Upamo, da bomo v ta namen kmalu odkrili nove, izboljšane naprave.

Pri diagnostiki in zdravljenju namenjate veliko pozornosti psihološkemu in mentalnemu stanju osebe. Zakaj?

Sem predvsem psihoterapevt, delam tudi na kliniki za psihiatrično rehabilitacijo v Nemčiji, zato sem verjetno na te stvari še posebno pozoren. Prepričan sem, da je to stanje vzrok za številne motnje v mentalnih in astralnih telesih in da se je težav treba lotiti na tej ravni. Moje delo temelji na delu Wilhelma Reicha, ki je kombiniral energijsko biodinamiko in psihodinamiko.

Če hočemo zares razumeti to medicino in zdravljenje, moramo sprejeti miselnost o obstoju subtilnih energij in domnevo, da živimo v »energijskem morju«, to pa je za marsikoga trd oreh.

To res ni preprosto. Tudi sam sem se ubadal s tem nekaj let, dokler nisem videl odzivov ljudi, ki sem jih zdravil, in potem nisem več dvomil. Zelo dobro razumem ljudi, ko pomišljajo, ali naj bi čemu takemu verjeli ali ne.

Poleg tega takšno zdravljenje in prijem zahtevata, da je človek pripravljen sprejeti celosten pogled nase pa tudi na bolezen – da nismo »samo« tisto, kar lahko vidimo v ogledalu ali na rentgenskem posnetku.

To je res, vendar prihajajo nevidne in »ezoterične« stvari počasi v našo zavest in postajajo del vsakdanjosti. Mislim, da je to povezano s fizičnim prihodom duhovne hierarhije planeta med ljudi. Poglavitna težava so znanstveniki, ki ne morejo sprejeti teh energijskih dimenzij, zato, ker jih ne morejo meriti. Prijetno sem bil presenečen, ko sem videl, koliko ljudi v Sloveniji je sprejemljivih za takšne poglede, o njih se pogovarjajo brez zadržkov, povsem prepričani.

Gledano v celoti pa mislim, da ni daleč čas, ko se bomo premaknili iz mehanske, newtonovske znanstvene paradigme v energijsko, einsteinovsko.

Kako vidite odnos in vlogo med klasično in komplementarno ali alternativno medicino? Zdi se, da si precej nasprotujeta.

Ločiti moramo med poglavitnima vejama uradne medicine danes: akutna in kirurška medicina je izjemna in na izredno visoki ravni; kronična in paliativna medicina pa je zelo, celo preveč, usmerjena v kemijo. Prevelika uporaba zelo strupenih kemikalij pri zdravljenju povzroča zmedo v naših zelo občutljivih in inteligentnih organizmih. Mislim, da je to poleg pomanjkanja razumevanja za bolj pretanjene ravni bivanja poglavitna težava klasične medicine.

Kar zadeva nasprotje med tema dvema načinoma zdravljenja pa menim, da se je večinoma razvilo po nepotrebnem. Pri vsakem ločevanju bo posledica konflikt. Navsezadnje so pri obeh prijemih motivacija in cilji enaki in sta bolj sorodna, kot si želimo priznati. Večina ljudi, ki se ukvarja z alternativnimi oblikami zdravljenja, želi olajšati drugim trpljenje in jim pomagati pri boju z boleznijo. Zaradi separativnih teženj pretekle dobe rib žal vsaka stran vidi drugo kot napačno. Prepričan sem, da bo cilj nove, vodnarjeve dobe združitev teh različnih načinov zdravljenja in da se bodo začeli zdravniki in zdravilci pri zdravljenju bolezni povezovati. Bolezni so danes tako kompleksne, da jih je mogoče ozdraviti samo s sodelovanjem, ko se ljudje povežejo in združijo moči. Res pa je tudi, da se skoraj vsak dan pojavi kakšna nova oblika zdravljenja in se nekaj časa časti kot najboljša in edina, še prekmalu pa potone v pozabo, saj nima trdnih temeljev, ne temelji na pravih zakonih. Ene same popolne zdravilske metode ni.

Radioniko ste študirali tri leta, potem ste jo uporabljali dvajset let in se izmojstrili v njej, in vendar pravite, da se je še učite.

Človeško bitje je izredno kompleksen, občutljiv in inteligenten sistem. Prepričan sem, da smo šele na začetku odkrivanja različnih zdravilnih paradigem. Več ko razumem, bolj se moram učiti. Tako poteka rast – bolj ko se razvijamo sami kot zdravilci, več smo sposobni videti in prepoznati.

Povedali ste, da ste pripravljeni svoje znanje deliti z ljudmi iz Slovenije, če bi jih zanimalo.

Z velikim veseljem. V svoje delo sem vložil veliko časa, energije in prihrankov in z veseljem bi to predal tistim, ki bi jih zanimalo. Pokazalo se je, da zanimanje je, tako da imam v sklopu Akademije za zdravilstvo približno enkrat na mesec seminarje, na njih podajam slušateljem teoretično in praktično znanje o teh zadevah. Ko pridem v Ljubljano imam vedno rezervirana tudi dva dneva za individualna zdravljenja in obravnave.

Omenili ste, da ste se zmeraj prizadevali za sodelovanje z drugimi zdravilci.

Trdno sem prepričan, da prihaja čas, ko bo postal duh sodelovanja prevladal nad tekmovalnostjo. Čas je, da začne vsak pri sebi zajemati iz svojih virov in se preneha prepirati glede tega, čigav način dela, čigava metoda je »boljša« ali pravilnejša. Bolezni in obolenja so postali zelo kompleksni večinoma zaradi neverjetnega stresa, ki ga morajo ljudje prenašati psihološko in tudi fizično, pa tudi, kot sem že omenil, zaradi čezmerne uporabe močnih zdravil. Vsak dan slišimo, kako škodljiva je pretirana raba antibiotikov, ki povzročajo nove, odporne viruse in bakterije. Nastajajo nove psihične bolezni, vse več ljudi zboleva za rakom, čeprav se namenja neznansko veliko denarja za raziskave tega, kako naj bi ozdravili rakave bolnike. Vedno več je primerov obolenj, ki so preveč kompleksna, da bi jih lahko zdravila samo ena oseba ali bi jih zdravili samo na en način. Potrebno je sodelovanje različnih zvrsti in zdravnikov ter zdravilcev, da bi bilo zdravljenje uspešno. Tako sodelujem v Londonu z več terapevti in dosežki so zelo dobri. Upam, da bomo podobno uspešno sodelovali tudi z Zdravilnim centrom Medin.

Hvala za pogovor in veliko uspeha pri vašem delu!

Sara O. Berden; objavljeno v reviji AURA, marec 2014, št. 295

Na sliki: Lowell Riezouw