Odobritev uporabe aspartama, znanega tudi pod nazivom E951, Nutra Sweet ali Equal, je ena izmed najbolj spornih v zgodovini. Napeta, srhljiva in resnična zgodba pa je zagotovo le ena izmed mnogih, ki nam pove o pravilih igre v svetu, v katerem živimo. Tudi če ne uživate aspartama, je koristno vedeti, »kako to poteka«, saj ni rečeno, da se med izdelki, ki jih uporabljate v dobri veri, da vam koristijo, ne skrivajo še kakšna »kukavičja jajca«, ki so svoje mesto v vašem življenju pridobila po enakem scenariju.

 

Zgodovina sprenevedanja

Aspartam so iznašli leta 1965 v farmacevtskem podjetju G. D. Searle & Company. Tega je 1985 prevzel Monsanto, in proizvod potem prepustil družbi Nutra Sweet

Aspartam je prvič odobren leta 1974, vendar so znanstveniki v FDA imeli resne pomisleke glede verodostojnosti raziskav in dokazov o varnosti, ki jih je poslal proizvajalec. Zato so ustanovili delovno skupino, odgovorno za revizijo priložene dokumentacije.

Skupina je ugotovila več pomanjkljivosti, napačnih interpretacij, ponarejenih listin in celo predlagala, da je G. D. Searle treba postaviti pred veliko poroto, ki bo določila naravo kršitev in poiskala odgovorne osebe.

Leta 1981 je odgovorna oseba za statistiko v FDA izjavila, da so podatki o aspartamu tako zaskrbljivi, da priporoča, da ga ne bi odobrili za uporabo.

Toksikolog FDA je celo pričal pred ameriškim kongresom, da meni, da lahko aspartam povzroča tumorje. V svojem pričevanju omenja tudi izsledke podjetja Searle; trdil je, da so zelo nezanesljivi in da izsledki ene izmed priloženih študij celo potrjujejo, da je aspartam povzročil tumorje na testiranih živalih.

V strahu pred kazensko odgovornostjo so se odgovorni zatekli v politične vode in začeli lobirati pri tedanji administraciji predsednika Nixona in Forda. Enega izmed visokih uslužbencev, Donalda Ramsfelda (Vam je to ime znano?!), so modro postavili za predsednika korporacije G. D. Searle & Company in afera se je kmalu polegla, kazenske prijave pa so potonile v pozabo. Državnega tožilca Samuela Skinnerja, ki je bil vztrajen, je predsednik zamenjal. Potem so primer predali Willimu Conlonu, ta je primer vztrajno zavlačeval in bil nagrajen z mestom v odvetniški pisarni, ki dela za Searle.

Po vsem tem prahu, pa je nova skupina znova prebrala dokumentacijo in ugotovila, da podatki študij ne kažejo na nobeno tveganje pred tumorji. Na tej podlagi so pripadniki industrije pijač nadaljevali lobiranje za odobritev, in tedanji šef FDA, Hayes, je naposled leta 1981 odobril uporabo aspartama kot namiznega sladila ter sestavino suhe hrane. Vse pripombe civilne in strokovne javnosti, celo zapriseženo mnenje znanstvenika FDA dr. Roberta Condona “ne morem se strinjati, da je aspartam varen, kar zadeva povzročanje možganskih tumorjev,” ter enaka mnenja drugih znanstvenikov iz lastne hiše, je Hayes označil kot anekdotična in nepomembna. Ugibate, kaj je bilo potem? Po končanem mandatu v FDA je tudi Hayesa čakala služba svetovalca v podjetju za odnose z javnostjo, ki je delala za Searle.

Leta 1983 pa je bil aspartam dovoljen tudi v brezalkoholnih pijačah, čeprav so na ministrstvu za obrambo takrat že vedeli, da je aspartam lahko nevrotoksičen in škodljiv za človeka. Zato so ga tudi predlagali za biološko orožje. Nekateri celo trdijo, da je odobren prav zato, in da gre za eno izmed operacij obvladovanja števila prebivalcev, zniževanja inteligenčnega kvocienta množic in načrtnega ustvarjanja bolezni, ki bi jih potem farmacija dobičkonosno zdravila.

Kakor koli, jasno je, da so bile v ozadju druge koristi in da velike močne družbe niso upoštevale zahtev po pravičnosti, enakopravnosti in demokratičnosti družbene ureditve, na katere se Američani tako radi sklicujejo.

Leta 1984 so v Department of Health v Arizoni opravili raziskavo, s katero naj bi ugotovili stopnjo toksičnosti pri razgrajevanju aspartama. Ugotovili so, da pri višjih temperaturah aspartam hitreje razpada, ob tem pa se sprošča strupeni metanol. Ampak FDA je sklenila, da tudi te študije ne bo upoštevala. Tako je FDA leta 1994 uradno izjavila, da ni dokazov, da razgradni proizvodi aspartama lahko dosežejo raven strupenosti.

To pa je bilo očitno daleč od resnice, saj je strokovna revija Medical Word News že šest let pred tem objavila, da je v aspartamu 1000-krat več metanola kakor v večini živil, ki jih nadzira FDA. Še več, ugotovili so, da je metanol v aspartamu v prosti obliki, kakršne v naravi ni mogoče najti. Metanol v naravi je vedno skupaj z etanolom in drugimi snovmi, ki omilijo delovanje metanola v telesu.

V javnomnenjski raziskavi med znanstveniki, ki jo je leta 1987 izpeljala FDA, je 69 odstotkov medicinskih raziskovalcev izjavilo, da jih skrbi varnost aspartama. Zato je novi lastnik patenta, vsem zelo znan Monsanto, naročil pri Univerzi Illinois študijo, ki naj bi “objektivno dokazala”, da je aspartam varen. Kar je plačal, je tudi dobil.

Ker je aspartam registriran kot prehransko dopolnilo, in ne kot živilo, se je ognil obveznemu spremljanju varnosti. Kljub temu je leta 1989 FDA dobila kar 4 000 pisnih pritožb ljudi, ki so imeli zdravstvene težave zaradi uživanja aspartama. Raziskovalci so ob tem ugotovili, da aspartam v kombinaciji z MSG (mononatrijevim glutamatom, ki je zelo pogost v hrani kot ojačevalec okusa) povečuje možnosti poškodb možganov, posebno pri otrocih. Zanimivo je, da pritožbe, ki se nanašajo na aspartame, sestavljajo od 80 do 85 odstotkov vseh pritožb, ki jih je FDA dobila glede živil. Še zanimivejše je, da sama FDA priznava, da so pisne pritožbe le 1 odstotek vseh primerov, torej 400 000 primerov v enem letu!

Leta 1990 je imel Monsanto z aspartamom že 993 milijonov dolarjev dobička. K prodaji aspartama je pripomogla čarobna beseda “dietno”. Ker aspartam ne vsebuje kalorij, so ga sprva razglašali kot pomagalo pri hujšanju.

Danes vemo, da deluje prav nasprotno. Čeprav aspartam ni kalorično živilo, spodbuja telo, da zaužije več kalorij, saj preprečuje, da bi nam možgani sporočili, da smo siti in lahko nehamo jesti.

Leta 1991 je Nacionalni inštitut za zdravje v ZDA naštel 167 simptomov in razlogov, zakaj bi se morali ogibati uporabi aspartama, vendar so do tedaj porabili že toliko denarja, da je promocija preglasila svarila.

Leta 1996 so padle še zadnje ovire in aspartam je dobil zeleno luč: dovoljeno ga je bilo uporabljati v kuhani in pečeni hrani.

Danes se aspartam uporablja v več kot 100 državah. Ugotavljajo, da ga redno uživa vsaj 250 milijonov ljudi, vsebuje pa ga več kot 6 000 izdelkov.

Nakopičene pripombe javnosti so pripeljale do vnovičnega spremljanja in vrednotenja varnosti v letu 2007, vendar je tudi takrat FDA vztrajno zatrjevala, da je aspartam varen. Vse študije, ki bi kazale drugače, so bile iz evalvacije izločene iz formalnih razlogov. Tako so na primer italijanskim raziskovalem, ki so dokazali, da se v daljšem času zaradi uporabe aspartama povečuje odstotek tumorjev pri testnih živalih, očitali, da je potekalo njihovo preverjanje predolgo. Po siceršnjih protokolih bi ga morali končati prej, ne pa čakati, da se pri živalih razvijejo vidni tumorji.

Skupina italijanskih raziskovalcev je zagovarjala svoje trditve s tem, da uživajo ljudje aspartam več let, in da bi morali vedeti, kaj se dogaja že po nekaj tednih ali mesecih. FDA se je odločila, da izsledkov teh raziskav ne bo upoštevala.

Čarobna uničevalna formula

Poglejmo, kaj sploh je aspartam. To je nadomestek sladkorja, sestavljen iz treh spornih sestavin:

– 40 odstotkov vsebine sestavlja asparaginska kislina. Znanstveniki menijo, da po zaužitju asparaginska kislina zveča količino aspartama v krvi, to pospeši delovanje nevrotransmiterjev in lahko se poškodujejo nevroni;

– 50 odstotkov aspartama sestavlja fenilalanin – ta zniža serotonin, človek se slabo počuti in postane depresiven. Nekateri menijo, da je fenilalanin povezan tudi s pojavi shizofrenije;

– 10 odstotkov sestave je metanola – v resnici gre za alkohol iz lesa, ki je strupen. V telesu razpade na mravljinčno kislino in formaldehid, ki je smrtonostni nevrotoksin.

V sedem let trajajoči študiji so ugotovili, da že količina aspartama nad 20 mg na dan lahko povzroči tumorske tvorbe pri ljudeh. Za primerjavo: pollitrska dietna koka kola vsebuje okrog 180 mg aspartama.

Če ne bi vedeli, da gre za prehransko dopolnilo, bi vam neodvisni raziskovalci povedali, da formula izpolnjuje pogoje za biokemično orožje. Kot smo že omenili, je bil aspartam tudi uradno na seznamu predlaganega biokemičnega orožja ameriškega ministrstva za obrambo (bolj znanega kot Pentagon).

Aspartam in tumorji

Skoraj deset let mineva od neomejene uporabe aspartama v širokem spektru živil. Sočasno naraščajo dosjeji, ki kažejo zaskrbljivo naraščanje števila tumorskih tvorb na možganih.

Deborah Davis je vodilna epidemiologinja, ki dela na univerzi Cornel, na oddelku za preprečevanje raka.

Je le ena izmed znanstvenic, ki menijo, da je aspartam med poglavitnimi krivci za takšno stanje. Enako meni tudi dr. John W. Olney, raziskovalec nevrolog na medicinski fakulteti Washingtonske univerze. Njegova nova študija analizira podatke o obolevnosti za možganskimi tumorji pred uporabo aspartama in po njej. Podatki kažejo zelo visoko soodvisnost. Razlog, zaradi katerega dr. Olney meni, da je prav aspartam poglavitni osumljenec, v tem primeru tip malignega raka, ki je enak, kot pri testih, ki so jih pred 20 leti opravljali s poskusnimi živalmi ob testiranju aspartama.

Po njegovem mnenju so to zadostni dokazi, da bi FDA morala takoj revidirati svoje sklepe o aspartamu in znova oceniti njegovo varnost. Tokrat, pa bi to morali narediti tako kot je treba.

Enako meni tudi dr. Eric Millstone, avtor dveh knjig o aditivih, profesor na Univerzi Sussex v Angliji. Njegov dosje proti aspartamu obsega na tisoče strani. V njem je natančno analiziral ponarejene izsledke raziskave, na katerih je temeljila tudi odobritev uporabe aspartama v Veliki Britaniji. Pravi da so testi, ki so jih proizvajalci takrat priložili tako pomanjkljivi, da na podlagi teh sploh ni mogoče sklepati, da bi bil aspartam varen za uporabo. Na primer: živali, ki so med poskusom poginile, niso secirali, da bi ugotovili razlog za pogin, nekatere tumorje, ki so nastali med poskusom, so kar izrezali in jih niso vpisali v poročila. Živali so med testiranjem vzdrževali pri življenju tudi z zdravili, to pa so raziskovalci »pozabili« vpisati v končno poročilo.

Zanimivo je, da Britansko ministrstvo za kmetijstvo in Urad za zdravstvo še vedno zavračata zahteve, da je treba predložiti dokaze, na podlagi katerih so odobrili uporabo aspartama. Sklicujejo se, da gre za poslovno skrivnost. Jasno je le to, da britanska vlada ni opravila nobenih svojih raziskav varnosti in da je zadevo odobrila na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil proizvajalec.

Najbolj sveži pa so izsledki raziskav opravljenih leta 2008 na univerzi Pretorie in Univerzi Limpopo; pokazali so, da uživanje večjih količin aspartama lahko vpliva na delovanje encimov, ti pa povzročijo poškodbe nevronov. Aspartam deluje tudi na metabolizem aminokislin, metabolizem in strukturo beljakovin ter lahko povzroča težave v delovanju endokrinih žlez.

Poškodbe posameznih celic ne boste čutili, ko pa se jih poškoduje dovolj in zdravniki ugotovijo, da imate tudi multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, Alzheimerjevo bolezen, izgubo spomina, hormonske motnje, epilepsijo in podobno, pa bo za ukrepanje prepozno.

Kaj lahko sklepamo

Kapital očitno obvlada nameščanje politikov na oblast, kupovanje znanstvenikov in uradnikov, vse v imenu dobička. Naše zdravje je pri vsem tem stranskega pomena. Če pa verjamete teorijam zarote, potem je celo namen številnih snovi, ki so v prosti prodaji, da ga čim prej spodkopljejo, da bi z nami zaslužili čim več.

Ali se bo ena od najbolj škandaloznih zgodb končno razpletla, niti ni tako pomembno. Mogoče bomo vendarle dočakali dan, ko bodo priznali, da je aspartam škodljiv, vendar bodo prikrito sprejeli vsaj deset drugih snovi, ki so mogoče še nevarnejše.

Vsakič, ko se oddaljujemo od izvirne kode in naravnih rešitev, smo bliže tveganim področjem. Vsakič, ko boste nasedli obljubljenim bližnjicam, ki naj bi vas pripeljale do boljšega počutja, več energije, manj kilogramov, manj strupov v telesu in podobno, bodite zelo zelo pozorni! Podajate se na spolzka tla!

Svobodna trgovina že dolgo ni trgovina z izdelki, temveč svobodna trgovina z zdravjem prebivalstva.

Sanja Lončar, objavljeno v reviji AURA št. 233, januar 2009

Fotografija: Bigstockphoto.com