Rak je bolezen, ki se čedalje bolj širi in ljudi tudi najbolj ogroža. Uradna medicina ima kar nekaj domnev, kaj povzroča raka, v novejšem času pa se čedalje bolj oglašajo zdravniki raziskovalci, kot na primer ruska zdravnica raziskovalka dr. Tatjana Lebedova, ki so prepričani, da raka povzročajo mikroorganizmi.

Domneva, da naj bi raka povzročali mikroorganizmi, pravzaprav ni nova. Podobno je menil že ameriški zdravnik dr. Royal Raymond Rife (1888−1971) v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Za zdravljenje rakavih bolnikov je celo izumil posebno napravo, ki je oddajala različne frekvence, odvisno od vrste raka. Z njo naj bi bil uspešen, vendar so pozneje prodajo njegovih naprav v Združenih državah Amerike prepovedali in takšno zdravljenje označili za prevaro. Danes se nekateri znova prizadevajo povrniti Rifov ugled in trdijo, da je bil omenjeni zdravnik žrtev uradnikov in farmacije.

Mikroorganizmi v celici

Tudi danes nekateri raziskovalci raka domnevajo, da povzročajo raka mikroorganizmi, ki spremenijo zdravo celico iz aerobne v anaerobno, rakavo. Anaerobno pomeni, da celica energije za svoje delo in življenje ne pridobiva več iz kisika, temveč s fermentacijo glukoze. Že dr. Otto Heinrich Wartburg, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1931, je odkril, da je rakava celica anaerobna.

Mikroorganizmi v celici začnejo izločati strupene snovi, mikotoksine, in notranjost celice postaja čedalje bolj kisla. Kolikor bolj je okužena z mikroorganizmi, toliko bolj je kisla,morala pa bi biti bazična.

Kakšne vrste mikroorganizmi naj bi to bili? Nekateri menijo, da virusi, drugi trdijo, da glivice, tretji plesni, četrti bakterije, peti amebe (trihomonade). Šlo naj bi celo za pleomorfizem, to pomeni, da vsaj nekateri mikroorganizmi lahko prehajajo iz ene oblike v drugo: virusi lahko postajajo glivice, plesni, bakterije in znova nazaj virusi, mogoče pa so tudi drugačne kombinacije.

Nekatere vrste raka sicer že bolj povezujejo z mikroorganizmi, tako levkemijo, rak materničnega vratu, karcinom rožene plasti kožnih celic, melanom.

Kako se vzdržuje zdrava in kako rakava celica

Zdrava celica pridobiva energijo s pomočjo Krebsovega cikla in dihalne verige (veriga prenašanja elektronov). Krebsov cikel ali cikel citronske kisline (cikel trikarboksilnih kislin) je dobil ime po Hansu Adolfu Krebsu[1], ki je za to odkritje leta 1953 dobil tudi Nobelovo nagrado.

Krebsov cikel je zaporedje zapletenih kemičnih reakcij, ki razgradijo ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine do ogljikovega dioksida in vode, pri tem pa se sprosti potrebna energija za delo in življenje celice v obliki molekul ATP[2]. Reakcije potekajo pri večceličnih organizmih v celičnih mitohondrijih, pri enoceličnih pa v citoplazmi. Še več energije (molekul ATP) ustvari dihalna veriga (veriga prenašanja elektronov) kot podaljšek Krebsovega cikla.

V rakavi celici se Krebsov cikel prekine in se ne more več obnoviti, če pa je prekinjen, ne deluje niti dihalna celična veriga. Do prekinitve Krebsovega cikla pride včasih tudi pri zdravih celicah, vendar so te sposobne cikel obnoviti, rakave pa ne. Zaradi tega močno upade število molekul ATP, to pomeni, da se zelo zmanjša energija v celici.

 Nevarne poškodbe in drugi dejavniki

Kanadčan Ron Gdanski meni, da lahko poškodbe tkiva povzročijo več kot 90 odstotkov vseh vrst raka. Mikropoškodbe povrhnjice ustvarijo bazenček krvi in ta se okuži z mikroorganizmi, zlasti glivicami. Glivice oslabijo celične membrane okoli tega bazenčka in tako mikroorganizmom omogočijo vstop v notranjost celice.

Celične membrane lahko poškodujejo tudi transmaščobne kisline; te se prilepijo nanjo in zaprejo odprtine, ki omogočajo glukozi vstop v celice. Morda poškodujejo tudi membrano.

Membrane celic lahko poškodujejo in omogočijo vstop mikroorganizmom:

• prehrana, ki povzroča veliko kislost v telesu;
• številne kemične snovi iz okolja in iz procesirane hrane. Hrani se dodajo številne snovi, da bi imela lepši videz in boljši okus. Encimi se uničujejo s kuhanjem, v vse se dodaja kuhinjska sol. Škodljiv natrijev glutamat (MSG) je skrit v več kot 30 različnih aditivih, dodanih hrani (vsebuje ga vsa pripravljena hrana, to pa na ovojnini velikokrat ni napisano). Pijačam se dodajajo umetna sladila (aspartam) in barvila;
• druge snovi, ki poškodujejo tkiva in sluznico in omogočajo vstop mikroorganizmom;
• prepustna čreva, skozi katera vstopa neprebavljena hrana v kri.

Lahko bi rekli, da je pravzaprav vse, kar poškoduje celično membrano, tudi potencialno kancerogeno.

Število in vrsta mikroorganizmov odločilno vpliva na hitrost, s katero se delijo rakave celice, torej na to, kako hitro se rak širi.

Štirje temeljni alternativni postopki pri zdravljenju raka

* uničevanje rakastih celic,

* uničevanje mikroorganizmov v rakastih celicah,

* krepitev imunskega sistema, da lahko sam opravi z rakastimi celicami,

* siljenje mikroorganizmov v rakastih celicah v stanje mirovanja, hibernacijo.

Uničevanje rakastih celic

Več kot tristo vrst alternativnih snovi za zdravljenje raka je usmerjenih na uničevanje rakastih celic. Na primer cezijev klorid, Protocel (ne smejo ga uporabljati bolniki s pljučnim rakom, pa tudi sicer ima veliko omejitev), ekstrakt iz vejic severnoameriškega drevesa Paw Paw (Asimina triloba), laetril (vitamin B₁₇) in številne druge.

Cezijev klorid sicer uničuje rakaste celice in mikroorganizme, vendar je slab zato, ker se celice, ki so bile prej rakave, ne morejo obnoviti v zdrave, saj cezij (tako kot kalij), ki ostane v celici, zavira vnos glukoze vanjo ter onemogoča obnovo Krebsovega cikla in dihalne verige. Večina teh snovi, razen laetrila postopno uničuje rakaste celice, vendar mora telo te tudi pridno odstranjevati, sicer nastanejo na območju uničenih celic nekroza in otekline. Ta sicer dobri in normalni proces ozdravljanja je lahko včasih celo nevarnejši od raka.

Laetril (vitamin B₁₇) uniči rakaste celice takoj, toda pri osebah, pri katerih je rak že napredoval, je laetril najučinkovitejši, če je vbrizgan intravenozno. Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA ter ameriška zdravniška zveza AMA sta zaprli vse klinike v Združenih državah Amerike, kjer so vbrizgavali laetril intravenozno. To še zmeraj počno v kliniki The Oasis of Hope v Mehiki, ki velja za kakovostno tovrstno kliniko.

Rakave celice tudi hitro odmrejo, če jim dovajamo kisik, brez tega pa se hitro množijo in širijo kot požar. Z dovajanjem kisika preprečimo tudi širjenje raka. Celice oskrbujejo s kisikom antioksidanti, ker sproščajo tudi molekule kisika, ki so že v telesu.

Rakave celice so po naravi kisle in če jih spremenimo v bazične, odmrejo. Če je v celicah pH 8, začnejo rakave celice umirati. Bazično okolje zelo hitro zagotovi cezijev klorid, ki naglo ubije rakave celice in prepreči širjenje bolezni. V dveh ali treh dneh prenehajo tudi bolečine, povezane z rakom. Malo več časa za vzpostavitev bazičnega okolja pa potrebuje presna prehrana.

Tudi metodi uradne medicine, kemoterapija in obsevanje, sta namenjeni uničevanju rakastih celic. Težava je v tem, da ne razlikujeta med zdravimi in bolnimi celicami in lahko uničita več zdravih celic kakor bolnih.

Znani sta tudi dve vrsti kemoterapije, ki ne škodujeta zdravim celicam; eno od njiju je prepovedala FDA, drugo pa dovoli uporabljati AMA le nekaterim zdravnikom.

Uničevanje mikroorganizmov v rakastih celicah

V ta namen so posamezni raziskovalci razvili naprave, ki skušajo s šibkim električnim tokom uničevati mikroorganizme. Eden izmed prvih, ki je to poskušal s svojo radionsko napravo je bil dr. Royal Rife. Enako je usmeril svoje raziskave tudi Clark Zappers. Njuni napravi sodita med biorezonančne oziroma radionične, in delujeta na kožo s frekvenco 30 do 1000 kiloherzev.

Zdravnika dr. Steven Kaali in dr. William Lyman, ki sta odkrila zdravilo zoper aids, sta ugotovila, da šibki električni tok jakosti od 50 do 100 milijonink amperja uničuje pomemben encim na površini mikroorganizmov, ki se zato ne more več pritrditi na celico in telo ga odstrani.

Dr. Robert Beck, doktor fizike, je na podlagi njunih odkritij razvil napravo, tako imenovani blood zapper (Beck zaper). Kupiti ga je mogoče v minirazličici (miniZAP®), ki se nosi kot zapestna ura in stane približno 300 evrov. Pri tej napravi mikroprocesor usmerja električni tok jakosti do 1000 mikroamperjev, ki deluje na kri in naj bi izboljševal tudi krvno sliko.

Da bi ozdravili raka, je treba uničiti vse mikroorganizme zunaj rakavih celic, da bi se imunski sistem lahko okrepil in sam brez vnetij in oteklin uničil rakaste celice.

Imunski sistem krepijo tudi Transfer Factor Plus, IP 6 in drugi protokoli.

Hiberniranje mikroorganizmov

Nekateri mikroorganizmi se lahko preobražajo v več oblik: iz virusa v kvasovko, iz te v glivo, pa v plesen, v bakterijo in v veliko bakterijo in znova v virus. Prav ti mikroorganizmi pa se lahko preobrazijo tudi v podvirus − somatid ali mikrozin. Včasih ga imenujejo tudi speči ali hibernirani mikrovirus. Ko se to zgodi, se virus ne hrani, ne izloča strupov in ni nevaren za celico. Slaba stran tega je, da je v tem stanju skoraj neuničljiv, dobra pa, da se medtem lahko obnovita Krebsov cikel in dihalna veriga.

V hibernacijo prisili mikroorganizme bazičnost. Slabo pri tem je, da se tedaj, če se razmere spet spremenijo v kisle, mikroorganizmi prebudijo iz hibernacije in povzročijo raka na istem mestu. Zaradi velikega odstotka ponovitve raka pri hiberniranih mikroorganizmih je boljše mikroorganizme uničevati kakor hibernirati.

Krepitev imunskega sistema

Nekateri trdijo, da raka povzroča prehrana, ki zakisa telo, in da tisti, ki se pravilno hrani, nikoli ne bo zbolel za rakom, ker bodo mikroorganizmi uničeni prej kakor telo. Prehrana pri rakavih bolnikih je torej enako pomembna kakor zdravljenje, morda celo pomembnejša, saj nadzira večino »notranjega terena« osebe, obolele za rakom, To pomeni, da bolnik s hrano izbira, ali bo hranil rakave celice ali pa jih stradal. Če bolnik z rakom na primer uživa meso, zavira zdravljenje, ker meso že samo po sebi povzroča kislo okolje in hrani rakave celice.

Med najučinkovitejše diete proti raku sodijo presna prehrana, makrobiotika, protokol dr. Jona Barrena in druge.

Pred nekaj desetletji sta dvojni dobitnik Nobelove nagrade Linus Pauling in njegov sodelavec dr. Erwan Cameron opravila poskuse, s katerimi sta dokazala, da lahko zdravljenje z veliko vitamina C bolnikom z rakom v zadnjem stadiju kar za šestkrat podaljša življenje. Zato naj ti v svojo prehrano uvrstili živila, ki jim bodo podaljševala življenje, čeprav to še ne pomeni, da jih bodo tudi ozdravila raka. Tako bodo pridobili čas, da bodo lahko začele delovati druge metode zdravljenja.

Učinkovite so tudi pijače z veliko vitaminov in mineralov, sokovi iz supersadja (mangostin, sok iz nonija, sok iz gojija). Zaradi velike količine glukoze, ki jo vsebujejo sokovi iz supersadja, so primerni le za prvi mesec zdravljenja.

Postenje s sokovi je uveljavljeno že desetletja. Dobro se je izkazala grozdna kura, ko se uživa predvsem temno grozdje s pečkami, pa tudi korenčkov sok ali sok rdeče pese. Zakaj je postenje učinkovito? Če rakave celice nimajo hrane se izstradajo in odmrejo. Grozdje, predvsem temno, vsebuje več kot deset hranilnih snovi, ki delujejo proti raku. Tudi glukoza iz grozdja ne ustreza rakavim celicam. Najboljši način, kako celice prisiliti, da vsrkajo hranilne snovi, ki ubijajo raka, so kratki posti od 12 do 24 ur. To se zlahka dosega tako, da se preneha jesti na primer ob sedemnajsti uri in se hrane več ne uživa do sedme ali osme ure zjutraj naslednjega dne. Ogniti se je treba tudi kloru.

Post ob sokovih lahko traja od treh do šestih tednov, ne več kot 42 dni, potem je treba uživati teden ali dva drugo zdravo hrano in šele nato ponoviti postenje ob sokovih.

Tudi kadar je oseba ozdravljena od raka, mora glede prehrane zase skrbeti enako − do konca življenja. Osemdeset odstotkov hrane mora biti takšne, kakršno je uživala med zdravljenjem raka in le dvajset odstotkov druge zdrave hrane. Bolnik se ne sme vrniti k staremu načinu življenja.

Ob vsem tem je treba povedati še nekaj zelo pomembnega: pred vsemi drugimi ukrepi je treba opraviti razstrupljanje ali detoksikacijo.

Pričevanja

Ko prebiramo ali slišimo pričevanja ozdravelih od raka se večinoma odzovemo nekritično. Treba je upoštevati vse dejavnike. Lahko da imamo mi na primer raka v IV. stadiju, opravili smo terapijo in obsevanje, oseba, nekdo drug, ki se je ozdravil raka pa ga je imel v III. stadiju, ni bil izpostavljen niti kemoterapiji niti obsevanju, zato seveda ne moremo kar slepo povzeti njegovega načina spopada z boleznijo. Če smo v IV. stadiju je treba poseči po metodah, ki delujejo hitreje in so temeljitejše kakor tiste, ki zahtevajo čas in temeljijo na primer samo na krepitvi imunskega sistema.

xxx

Kako pomagati imunskemu sistemu

1. Nehajte kaditi.
2. Ogibajte se sladkorjem! Raziskave so pokazale, da so bele krvničke manj sposobne spopasti se z bakterijami, če so izpostavljene visoki ravni sladkorja. Izsledki raziskave, objavljene leta 1976 v reviji Dental Survey kažejo, da kozarec sladke kokakole zmanjša sposobnost obrambnih teles za vsaj pet ur. Zato raje uživajte naravne sladkorje, ki imajo tudi nižji glikemični indeks.
3. Omejite pitje kave. Čeprav vsebuje kava nekaj antioksidantov, pa visoka raven kislosti lahko prizadene prebavila, zmanjša sposobnost telesa za kopičenje hranilnih snovi, zlasti kalcija, magnezija in kalija. Kava tudi dehidrira telo, zato je boljše, če izberete zeleni čaj. Če pijete kavo, se navadite, da spijete ob vsaki skodelici še dva kozarca vode ter zaužijete prehranska dopolnila, da nadomestite hranilne snovi, za katere vas je kava oropala.
4. Omejite pitje alkohola. Zloraba alkohola je povezana s slabljenjem imunskega sistema in povečano možnostjo kužnih bolezni.
5. Uživajte zdrave maščobe – maščobe omega 3 in omega 6 pomagajo imunskemu sistemu nadzirati raka. Imunski sistem jih potrebuje, da lahko ustvarja prostaglandine, ki ubijajo viruse in vsiljivce. Maščobe uživajte v zmernih količinah.
6. Ne uživajte nezdrave hrane – hrane, ki vsebuje pesticide, insekticide, gensko spremenjene organizme, aditive, umetne barve in okuse, konzervanse itn. Ne uživajte hrane, ki je bila obsevana. Vedeti je treba, da dodajajo v hrano približno 3000 kemičnih snovi in nihče ne more predvideti, kaj bodo čez daljši čas povzročile neštete medsebojne kombinacije.
7. Zvišajte pH v svojem telesu. Kar se da pogosto uživajte hrano (predvsem zelenjavo in nekatero sadje), ki zvečuje pH v telesu. Normalni pH je 7,4, pri večini ljudi je pod to vrednostjo. Ogibajte se mesu, mlečnim izdelkom, sladkorju, kuhanim žitom, vse to namreč preveč zakisa telo.

xxx

Vpliv zob brez živca

Zob, ki ga je močno prizadel karies, zobozdravnik »reši« tako, da odstrani živec in zob zapolni s polnilom. Vsaka zobna korenina (sekalci imajo po dve, kočniki pa tudi do štiri) ima okoli petsto tako drobnih kanalčkov, da jih ni mogoče zapolniti.

Mrtvi zob sčasoma potemni in ko ga izpulimo se pogosto zdrobi, saj je krhek. Obdan je s sluzjo intenzivnega neprijetnega vonja. Odmrlo tkivo v kanalčkih je izredno strupeno in širi sokove v bližnjo okolico, najprej v dlesni, nato pa še v glavo in telo. Mrtvi zob postane tovarna strupov, nenehna grožnja imunskemu sistemu. Če imunski sistem še dobro deluje, skušajo levkociti strupe in mrtvo tkivo iz zoba odstraniti in se razvije zobni granulom, kronično vnetje z gnojnim žepkom.

Poskus Bartelstone-Djerassi: V polnilo, s katerim so napolnili zobni kanal so dodali radioaktivni jod J-131. Že po dvajsetih urah so ga zaznali v ščitnici. To pomeni, da se tudi vse druge strupene snovi, ki nastajajo zaradi razpada tkiv v zobu, širijo po vsem telesu in leto za letom bremenijo imunski sistem.

Poskus Egert Miehlke: Zdravim poskusnim miškam so vbrizgavali majhne količine snovi iz granulomske vrečke. Po nekaj tednih so živali poginile zaradi hude okvare jeter, žil, vnetij in degenerativnih sprememb vseh organov, zlasti krvnih žil, sklepov in mišic.

Leta 2008 so v Ärzte Zeitung objavili raziskavo univerze Filadelfija o neposredni povezavi med zdravjem zob in rakom. Raziskava je zajela 5000 bolnikov, v kontrolni skupini pa je bilo 10 000 zdravih oseb. Pokazalo se je, da je pri osebah z vnetnimi procesi zob ali/in dlesni za 136 odstotkov večje tveganje, da dobijo raka na dvanajstniku, 68 odstotkov za tumor na območju vratu in glave in za 54 odstotkov za raka na pljučih. Izidi niso bili odvisni od kajenja.

xxx

Vsak človek, še posebno bolni, bi moral, preden se začne zdraviti ali spremeni dieto najprej opraviti razstrupljevalni program, in sicer v naslednjem vrstnem redu:

Prva faza: očistiti telo težkih kovin, očistiti črevesje in prebavila.

Druga faza: razstrupiti ledvice in žolčne poti.

Tretja faza: razstrupiti jetra in kri.

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA, maj 2010, št. 249

Fotografija: Bigstockphoto.com

[1] Kot zanimivost, Krebs v nemščini pomeni rak.

[2] Adenozin trifosfat.