Pred nedavnim je Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve predlagalo slovenski vladi, naj spremeni Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. Menijo, da mora biti v zakonu določeno, da v Sloveniji ni dovoljeno gojenje gensko spremenjenih organizmov, niti kakršen koli promet z njimi. Prepovedan mora biti tudi uvoz takšnih organizmov v Slovenijo in tranzit čez njo, v čisti obliki ali pa kot del drugega izdelka. Avtor pobude, celjski odvetnik in pravnik, zastopnik društva Vlado Began nam je v pogovoru bolj podrobno pojasnil takšna stališča.

 V vaši pobudi trdite, da gensko spremenjeni organizmi lahko vplivajo tudi na človekovo duševnost. Ali lahko to razložite?

Genski inženiring omogoča posege v človekovo duševnost. S hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekovo dedno zasnovo tuji geni in spremenijo človekove možgane in v njem shranjene programe. Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Če se spremeni sestava DNK ali geni, se spremeni tudi nastanek beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se snovi, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne ustvarjajo več pravilno. Duševno življenje se spremeni, saj lahko zastane čustveno življenje. Pri tem se spremeni človekovo ravnanje. Takšen človek lahko postane celo robot. To lahko tudi pomeni, da na primer nima več zadržkov pred mučenjem ali ubijanjem živih bitij. Nima več vesti, gluh je za trpeča bitja, nima usmiljenja do bližnjih in podobno. Ker je zavrta čustvena plat, še naprej krši moralno-etična pravila in povzroča zlo, ne da bi imel občutek, da je kaj narobe. Je poslušen vojak svojih nadrejenih. Če je takšen človek politik, kakšen zakon bo na primer predlagal? Že zdaj so nekateri zakoni krvavi, saj omogočajo morjenje živih bitij. In če bi bil na primer celoten parlament gensko manipuliran, kaj bi se dogajalo v Sloveniji? Gensko spremenjeni organizmi omogočajo torej tudi poseg v svobodno voljo ljudi, saj lahko zelo prefinjeno onemogočijo, da bi človek prepoznal, kaj je dobro in kaj slabo.

Kakšni so še pomisleki zoper gensko spremenjene organizme?

Pomislekov glede gensko spremenjenih organizmov je veliko. Genske tehnologije nihče ne pozna dobro in ne ve se, kakšne so lahko njene dolgoročne posledice, še posebno ob tem, da znanost sploh ne pozna funkcije večine genov v človekovi celici. Ob sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega, saj na primer vpliva na razmnoževanje rastlin veliko dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzorovati. Izsledkov dolgoročnih znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale varnost gensko spremenjenih organizmov ni, poleg tega pa je zelo malo neodvisnih raziskav, saj veliko večino raziskav opravijo multinacionalke. Uporaba gensko spremenjenih organizmov vodi do patentiranja rastlin in živali. To je nesprejemljivo, saj se življenje ne sme privatizirati. Čeprav na primer večina ljudi v Evropski uniji nasprotuje živilom, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, politika takšna živila vsiljuje ljudem. Uporaba gensko spremenjenih organizmov lahko tudi oživi latentne viruse oziroma povzroči nastanek rakastih obolenj. Poleg tega pa je že opaziti, da je količina pridelka pri nekaterih gensko spremenjenih rastlinah manjša kot so obljubljali, poraba pesticidov pa večja. V desetih letih pridelovanja transgenih rastlin se je število alergij podvojilo. Dr. Jošt z univerze v Zagrebu meni, da genski inženiring nima trdnih znanstvenih temeljev in da je le sredstvo majhnega števila močnih korporacij, ki želijo doseči nadzor nad pridelavo hrane, da je to le strategija, kako nadzirati svet.

 Ali je gojenje gensko spremenjenih organizmov v nasprotju z ustavo?

Z gensko spremenjenimi organizmi se že v temelju krši ustavna določba, da ima vsakdo pravico do varnosti (34. člen), saj je mogoče gensko spremenjene organizme opredeliti kot »nevarno stvar ali živo bitje«. Tega se zaveda tudi država, zato je sprejela zelo »represiven« zakon, ki vsebuje celo paleto raznih ukrepov za preprečevanje škodljivih posledic gensko spremenjenih organizmov na okolje in ljudi. Zakon tako vsebuje kar štiri varnostne razrede glede tveganja pri delu z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem prostoru. Določa, da mora tisti, ki hoče namenoma dati gensko spremenjene organizme v okolje, imeti dovoljenje dveh ministrstev, tisti, ki namerava dati gensko spremenjene organizme na trg, pa dovoljenje kar treh ministrstev. Koliko dovoljenj morate imeti, če želite dati na trg jabolka ali koliko varnostnih razredov je potrebnih za to sadje? Že ta primerjava pove marsikaj. Izvedenci Evropske unije pravijo, da so snovi nevarne, dokler se ne dokaže, da niso. Vse to, seveda ob vseh pomislekih glede gensko spremenjenih organizmov, ki sem jih prej navedel, v povezavi s previdnostnim načelom, ki je najpomembnejše načelo, pomeni, da je treba gensko spremenjene organizme šteti za nevarne, dokler ni dokazano, da so varni. In teh dokazov ni. Zato je genska tehnologija v nasprotju s pravico ljudi do varnosti. In ker gensko spremenjeni organizmi omogočajo poseg tudi v duševnost ljudi, ne da bi se lahko ljudje temu uprli, ker na primer živila niso ustrezno označena ali ker se geni lahko prenašajo tudi po zraku ali vodi, je to v nasprotju še z ustavno pravico do nedotakljivosti človekove fizične in duševne celostnosti. Ker pa gensko spremenjeni organizmi omogočajo tudi poseg v vest ljudi, je ogrožena še svoboda vesti iz 41. člena ustave.

Ali menite, da se država zaveda posledic gensko spremenjenih organizmov?

Tega ne vem. Vem pa, da bi se morala, saj ima na svoji strani strokovnjake raznih profilov, veliko denarja, oblast, moč, da lahko uveljavi svojo voljo in podobno. Lahko bi s svojimi raziskavami preverila vse raziskave o gensko spremenjenih organizmih, ki jih naredijo dobavitelji gensko spremenjenih organizmov. Da pa jim država verjame na »besedo«, da gensko spremenjeni organizmi niso škodljivi, da so varni, je sramotno, saj so multinacionalke, ki proizvajajo in tržijo gensko spremenjene organizme, organizacije, ki so bile ustanovljene zgolj za pridobivanje dobička. Gensko spremenjeni organizmi so jim samo sredstvo za bogatenje in nič drugega. Njim ne gre za varnost gensko spremenjenih organizmov, ljudi in okolja, bistven jim je samo zaslužek. In temu cilju so prirejene vse njihove raziskave v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Še posebno zato bi morala država vse gensko spremenjene organizme skrbno, »tisočkrat« preveriti. Upajmo, da bo škandal z gensko spremenjeno koruzo, za katero je z neodvisno raziskavo, ki jo je pred kratkim financirala avstrijska vlada, ugotovljeno, da slabi plodnost miši, čeprav je proizvajalec trdil, da ni nevarna in je bilo zato dano dovoljenje za uporabe te koruze, streznil vlade in nadzorne organe.

Kako se je na vašo pobudo odzvala država?

Odgovora na predlog za spremembo zakona društvo še ni dobilo. Zanimivo pa je, da se je tiskovne konference, na kateri sem v imenu društva predstavil predlog, udeležila tudi zastopnica Ministrstva za okolje in prostor in predlog kar nekaj časa komentirala. Očitno je, da je ministrstvo našlo v predlogu nekaj zanimivih točk.

Katere pa so po vašem mnenju pozitivne lastnosti gensko spremenjenih organizmov?

Zame so pozitivne lastnosti tiste, ki trajajo ves čas in so pozitivne za vse, takšnih lastnosti pa pri gensko spremenjenih organizmih nisem našel.

Kakšno stališče ima Cerkev do gensko spremenjenih organizmov?

Katoliška cerkev podpira uporabo gensko spremenjenih živali in rastlin. S tem je podprla agresivno politiko Združenih držav Amerike, ki gensko spremenjene organizme vsiljuje vsemu svetu, in zabodla meč v hrbet Evropski uniji, predvsem pa Evropejcem, ki so v večini proti gensko spremenjenim organizmom ali hrani. Vatikan svojo podporo gensko spremenjenim organizmom opravičuje s tem, da bo to pomagalo odpraviti lakoto na svetu.

Pravite, da z gensko spremenjenimi organizmi ni mogoče rešili lakote po svetu. V čem je potem rešitev za odpravo lakote?

Lakoto bi bilo v bistvu preprosto rešiti. Namesto da bi hranili živali, ki jih potem zakoljejo in predelajo v hrano za ljudi, naj bi to hrano namenili lačnim. Kajti za kilogram govedine je potrebno 9 kilogramov zrnja. V tem pogledu je bila zelo jasna tudi znana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj v pogovoru, objavljenem v štirinajsti številki revije Osvoboditev živali (november 2008), ko je zelo jasno povedala: »Navsezadnje lahko z zelenjavo, žitom in sadjem na enem hektarju kmetijske površine prehranimo trideset ljudi, če pa na isti kmetijski površini pridobivamo jajca, meso in mleko, pa lahko prehranimo le od pet do deset ljudi.« Razlika je torej velikanska. Živina bogatih torej žre hrano revnih. Sistem razdeljevanja hrane in tudi drugih dobrin je zelo nepravičen. Ustvarjen je bil namenoma, saj vladajoči ne morejo vladati in bogateti, če ni revnih. Zato se vladajoča ideologija na vso moč trudi za ohranjanje takega sistema, v katerem imamo peščico bogatih in večino revnih. In eden izmed načinov za to je gojenje gensko spremenjenih organizmov. Drugi način je tudi zdajšnja finančna kriza, zaradi katere bo revežev čedalje več.

Damjan Likar, objavljeno v reviji AURA št. 236, aprila 2009

Fotografija: Vlado Began, posnel Damjan LIkar