ALI JE MOGOČE SPROŽITI SAMOZDRAVILNE PROCESE

Samozdravilni procesi so nekaj naravnega in kot taki na voljo povsem vsakemu živemu bitju. Energija življenja priteka v vsako bitje. Z načinom pritekanja pa se ureja zdravje, ki je lahko popolno ali nepopolno.

S hudo ali manj hudo boleznijo se v resnici odmerjajo raznovrstne preizkušnje, ki lahko človeka samo po tej poti pripeljejo do različnih spoznanj. Čeprav je zdravje načeloma na voljo vsakemu človeku, pa mu ni na voljo zato, da bi ob njem samo užival, temveč da bi si, predvsem tedaj, ko ga izgubi, pridobival tudi raznovrstna spoznanja. Lahko torej rečemo, da je zdravje atribut življenja, in to z več pomeni in nameni. Poglavitni namen pa je ta, da se človek iz zdravja in bolezni v življenju uči in razvija na vseh področjih delovanja v natančno določeni inkarnaciji.

 

Zdravje in bolezen kot učitelja

Koliko je posamezniku prav zdravje najpomembnejši in najstrožji učitelj v življenju, je odvisno od njegovega življenjskega poslanstva, to pa od nalog, ki jih je že pred inkarnacijo sprejel in jih začel uresničevati v življenju. Zdravje je pogoj za dolgo življenje, ni pa hkrati zagotovilo za uspešno življenje. Marsikdo, ki ima kar hude zdravstvene težave, lahko kljub temu stori veliko več za svojo osebno rast kakor nekdo, ki je telesno krepak – zdrav. Glede na to torej ne moremo trditi, da je zdravje pravi pogoj za plodno življenje. Zares plodno je vedno tisto življenje, v katerem lahko človek kar najbolj, kolikor je mogoče, uresniči svoje poslanstvo. Včasih je veliko bolj plodno življenje človeka z zdravstvenimi težavami kakor tistega, ki jih nima. Pod plodnostjo življenja je mišljeno, s koliko širšo zavestjo se bo človek poslovil od življenja, in ne, kaj bo zapustil za seboj v materialni dimenziji oziroma dimenziji šolanja. Za zdravje velja trditev, da je bogastvo. To drži, a prav tako tudi drži, da je za človeka še večje bogastvo bolezen, ki mu daje izjemno priložnost da odpre pot k sebi.

Če bi človek zmogel razmišljati tako, se ne bi več toliko ubadal z vprašanjem, kako si povrniti zdravje, temveč bi poskušal svoje zdravstveno stanje uporabiti za odpiranje poti k sebi s pomočjo spoznanj, ki mu jih življenje daje vsak dan. Priti do sebe, do svojega bistva, pomeni navezati stik z notranjim ravnotežjem, kjer je navzoče tudi zdravje, ki ga išče človek navadno vsepovsod, le pri sebi ne.

 

Približevanje lastnemu bistvu

Vsako bitje je v svojem bistvu uravnoteženo in zato tudi zdravo. Bolj ko se v življenjih oddalji od svojega bistva, bolj to ravnotežje slabi,šibkejši je stik z njim in slabša se tudi človekovo zdravje. Ko doseže dno ali skrajno točko oddaljevanja, pride v resnici do točke obrata. Od tod pelje poslej pot samo še k približevanju lastnemu bistvu. Na tej poti človek popravlja vse napake, storjene med oddaljevanjem. Čeprav bo na poti vrnitve k sebi morda še ravnal napačno, ga napake ne bodo več oddaljevale od cilja, temveč bodo samo nekoliko ustavile hitrost vračanja. Prav tedaj lahko izbruhne kakšna bolezen in kot blagoslov pomaga človeku, da v krajšem času popravi, kar je zagrešil s svojim ravnanjem. Bolj ko se človek približuje svojemu cilju, hujše zdravstvene težave lahko ima. Ne zato, da bi bil kaznovan, temveč preprosto zato, da bi v takem stanju storil kar največ zase, za svojo osvoboditev. Življenje je res velika uganka in človek jo razreši s prihodom na cilj.

 

Le spoznanja so pravi gumbi

Samozdravilne procese sproža človek sam. To ni odvisno od okoliščin, temveč od stopnje njegovega razvoja. Pri sprožanju teh procesov mu pomagajo zgolj njegova duhovna spoznanja in odločitve, ki jih v zvezi z njimi sprejema. Pri tem sprejemanju pa je pomemben tudi pogum, ki ga posameznik ne prejme samodejno z vsakim spoznanjem. Spoznanje mora odstraniti še številne ovire, pri tem je pomembno, da upanje postane zaupanje. Dokler ostaja človek pri upanju, njegova spoznanja ne obrodijo sadov. Kdor samo upa, da bo ozdravel, temu se zdravje le rahlo izboljša, ne ozdravi pa zato, ker ne zaupa povsem v gotovo spremembo. Zaupanje pa se lahko gradi v človeku veliko let. Spremembo lahko doživi samo tisti, ki to zaupanje tudi dogradi, in to se pokaže v spremembi zdravstvenega stanja. Sprememba se lahko zgodi samo tedaj, ko bolezen podari človeku vso svojo vsebino potrebno pri rojevanju spoznanj. Prav ta spoznanja so tisti gumbi, na katere lahko človek potem pritisne s svojim načinom delovanja, ki pelje v ravnotežje in torej tudi k zdravju.

 

Sporočilo mojstra Mahatme, objavljeno v reviji AURA, avgust 2009, št. 240

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

 

Več ...