Ko so pred meseci petdesetletnemu zdravniku iz Srbije odkrili karcinom pljuč z metastazami na limfnih vozlih, se mu je življenje spremenilo. „Kolegi so mi takoj pomagali. Diagnozo in biopsijo so opravili v tednu dni. Po začetnem pretresu sem se odločil spoprijeti s to boleznijo,“ pripoveduje danes ozdravljeni zdravnik. Začel je s kemoterapijo in jo je prejel pet ciklusov, vendar se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, rak je nezadržno napredoval. Nato je poskusil še z alternativnim zdravljenjem. Uporabljal je različne pripravke, kapljice, sirup iz samostana Ravanice, pripravke iz Čapljine, kapljice s Kube. Slišal je tudi za konopljino (hašiševo) olje, vendar je bil odločen nasprotnik mamil, pa še kupovanje in jemanje konoplje je v Srbiji prepovedano, zato je omahoval, ali naj poskusi tudi to alternativno zdravilo. Nazadnje se je le odločil zanj. Sprva se je bal, kaj vse se mu pod vplivom tega pripravka lahko zgodi, vendar je po uporabi hašiševega olja imel le nekoliko suha usta in blag občutek lebdenja v glavi, ki pa je zelo hitro minil. Spremenil je tudi prehrano. Zdravniški izvidi so bili presenetljivi. Karcinom se je zmanjšal, stanje pljuč normaliziralo in radiolog ni mogel verjeti, da je bolnik skoraj ozdravljen. Zdravniku radiologu je bolnik povedal, da uporablja konopljino (hašiševo) olje, toda ta je le zmignil z rameni in rekel, naj kar jemlje vse tisto, za kar meni, da mu lahko pomaga.

Ann Cameron je uspelo ozdraviti raka v četrtem, zadnjem stadiju, in sicer samo s korenjčkovim sokom, brez kemoterapije, obsevanja in sprememb prehrane. Po operaciji tumorja debelega črevesa v tretjem stadiju, se ji je zdravstveno stanje poslabšalo in rak je ob koncu leta 2012 metastaziral v pljuča. Znašla se je v četrtem, zadnjem stadiju bolezni. Priporočili so ji kemoterapijo, ne glede na to, da ji ta ne bi mogla podaljšati življenja. Zavrnila jo je, in ko je proučevala alternativne metode zdravljenja, je naletela tudi na podatek o Ralphu Coleu, ki si je raka ozdravil s korenjčkovim sokom. Vsak dan je stisnil dva kilograma korenjčka in spil sok. Tudi ona je začela vsak dan piti enako količino soka kakor Cole, zgodilo pa se je, da je občasno za nekaj dni tudi pozabila na sok. Ob tem je jedla enako hrano kakor prej, celo nezdravo. Januarja leta 2013, po osmih tednih pitja korenjčkovega soka, je slikanje s CT pokazalo, da so kancerogeni tumorji nehali rasti, se začeli zmanjševati, zmanjšalo pa se je tudi otekanje limfnih vozlov. Marca 2013 je novo slikanje pokazalo, da novi tumorji ne nastajajo več, limfni vozli niso bili več otečeni, obstoječi tumorji pa so se zmanjšali. Julija 2013 raka ni bilo več. Po približno osmih mesecih pitja korenjčkovega soka je torej izginil.

Danes je v svetu ne glede na to, da medicina napreduje iz dneva v dan, vse več bolnih za rakom in veliko jih tudi umre. Prav po zaslugi spleta, po katerem se informacije širijo hitreje kot kadar koli prej, so ljudem dostopna pričevanja tisoče ljudi, ki jim je uspelo premagati to bolezen tudi potem, ko je medicina opustila nadaljnje zdravljenje.

Temelje za učinkovito ozdravitev od raka je že leta 1923 postavil nemški nobelovec Otto Heinrich Warburg. Ugotovil je, da se rak razvije tam, kjer v zakisanem organizmu zaradi nakopičenih škodljivih snovi oslabi imunski sistem. Žal pa sta na te ugotovitve sodobna medicina in farmacija pozabili.

 

Kako si lahko bolniki pomagajo sami

Najprej je dobro poskrbeti za hitrejše čiščenje telesa, predvsem črevesja. Telo se sicer čisti samodejno, vendar če se v njem nakopičijo škodljive snovi, je potrebno telesu pomagati z naravnimi pripravki in metodami. Večina čistilnih kur traja 21 dni. Zakaj? Ker je veliko zeli v očiščevalnih pripravkih takšnih, da se jih ne sme uporabljati dolgo ali pa je njihov učinek večji, če se jih uporablja ciklično, torej s presledki. Vsako telo se sicer odziva drugače, toda v povprečju velja, da telo potrebuje vsaj 21 zaporednih dni, da pretrga s staro navado in oblikuje novo. Kot pomoč pri zdravljenju raka se je izkazalo jemanje vitamina B₁₇, vitamina D in drugih prehranskih dopolnil in zelišč, zlasti čaja essiac. Prav nenavadno je, da je po evropski in naši zakonodaji prepovedano oglaševati ali prodajati zelišča in naravne pripravke z oznako, da zdravijo raka, čeprav je takšno njihovo delovanje že stoletja izkustveno dokazano in preverjeno z vrsto raziskav. Zakaj je potrebno za iste pripravke znova opraviti raziskave, ki bodo zgolj potrdile to, kar je desetletja, če ne stoletja, že znano?

Jedilnik v boju z rakom

Uživanje tovarniško predelane hrane preprečuje telesu, da bi sprejemalo kisik, zlasti uživanje hrane z neomejenim rokom trajanja, saj takšnega trajanja ni mogoče doseči, ne da bi v hrano proizvajalci dodali številne kemične snovi. Rok uporabe takšne hrane se sicer podaljša, človeško življenje pa se z njenim uživanjem skrajša.

Najbolje je uživati tako imenovano živo hrano – predvsem ekološko pridelano zelenjavo in zrelo sadje. Priporočljivo je, da se ta živila vsaj v enem obroku na dan uživa kot zelenjavni sok ali smuti. V smuti je dobro dodati še drugo zelenje in užitne divje rastline (veliko receptov za smutije najdete v knjigi Biblija zelenih smutijev) ter pijačo obogatiti s semeni in oreški. Pred uživanjem semen in oreškov jih je treba namakati v vodi od 6 do 12 ur, da se onesposobijo škodljivi encimi in je ta živila mogoče laže prebaviti. Toda semena in oreške je treba uživati le v zmernih količinah, enako žita. Najbolj zdrava žita so: proso, kvinoja, amarant, vzhodnoafriško žito tef in ajda.

Bolniki z rakom se morajo kar se da ogibati uživanju sladkorja, celo preveč sladkemu sadju. Večina ljudi sicer že ve, da prečiščen sladkor ni zdrav, toda ne ve, da težave lahko povzroči tudi sladkor iz sladkega sadja, saj v telesu ne glede na tip sladkorja preveč sladkorja zmeraj povzroči težave. Začne se fermentacija, ki hrani in pospešuje rast glivic in slabih bakterij, sladka hrana lahko povzroči tudi zaprtje in pline, ki ogrozijo celo krvni obtok.

Pomembno se je hraniti ob pravem času. Hrano naj bi vsi ljudje in ne samo bolniki uživali zgolj v času od sončnega vzhoda do zahoda, ko je torej na prostem še svetlo. Ko pade mrak in sije luna, hrane ni dobro uživati. Če se človek drži tega pravila, ga nagradi dobro zdravje, ima veliko enrgije, bolje spi, saj je nočni čas namenjen počitku in spanju, ne pa dejavnosti in hranjenju.

Nikoli ni tudi dobro jesti, če smo razburjeni ali zaskrbljeni. Ker se prebava začne že v ustih je priporočljivo, da hrano temeljito prežvečimo in tako omogočimo, da slina opravi svojo nalogo, saj se razkroj ogljikovih hidratov začenja že v ustih. Tako utekočinjena hrana olajša procese prebavljanja v prebavilih. Celo presna hrana lahko povzroči težave, če se je ne prežveči dobro.

Ljudje z občutljivimi prebavili morajo paziti tudi na ustrezno kombiniranje hrane, saj se hrana prebavljala različno dolgo. Na primer, lubenica zahteva za prebavo približno uro, mandlji pa pet ur, tako da kombinacija teh dveh živil ni dobra. Tudi če uživamo preveč obrokov to lahko povzroči zaprtje, napihovanje in pline, saj se prejšnja hrane še ni prebavila, ko že v prebavila pride nova.

Pomoč pri zdravljenju raka

Soda bikarbona

Zdravljenje s sodo bikarbono je ena najbolj priljubljenih oblik samopomoči. Tudi recept je preprost: ¼ čajne žličke sode bikarbone raztopimo v približno 2 dl vode ali soka in spijemo na tešče. Soda bikarbona ustvari v prebavilih bazično, alkalno okolje, izsledki znanstvenih raziskav pa so pokazali, da se rakave celice ne morejo razmnoževati v bazičnem okolju bogatem s kisikom. Zato naj bi vsak človek, bolnik pa še zlasti, skrbel, da ohranja pH telesnih tekočin okoli 7,36. Pred uporabo sode bikarbone se je dobro posvetovati z zdravnikom.

Kalijev askorbat

Italijan dr. Gianfranco Valse Pantellini s kalijevim askorbatom z ribozo uspešno pomaga rakavim in drugim bolnikom. Zdaj je mogoče ta prašek dobiti tudi v Sloveniji. Kalijev askorbat je derivat vitamina C in močan antioksidant brez stranskih učinkov. Zelo krepi imunski sistem. Dodana riboza še bolj okrepi te učinke. Dr. Pantellini je o izjemni uspešnosti zdravljenja s kalijevim askorbatom poročal na zdravniških kongresih, vendar je dosegel le to, da so ga izključili iz zdravniške zbornice.

Konopljino olje z zadostno količino THC – Cannabis sativa subsp. sativa var. indica

Priljubljeno sredstvo za boj z rakom je konopljino (hašiševo) olje z zadostno količino učinkovine THC, žal pa je prodaja tega olja pri nas še prepovedana. Uporaba zdravil iz konoplje je dovoljena le na zdravniški recept, vendar so ta zdravila sintetični pripravki iz izoliranih sestavin konoplje, tako da se učinka ne da primerjati z učinkom prave rastline.

Laneno olje in skuta

Dr. Johanna Budwig, nemška zdravnica in biokemičarka, ki so jo večkrat predlagali za Nobelovo nagrado, je zasnovala naravno zdravljenje raka, s katerim je v obdobju skoraj 50 let ozdravila kar 90 odstokov bolnikov. Njen priljubljeni »recept« je uživanje zmesi lanenega olja in skute. Ta človeka oskrbi z esencialnimi maščobnimi kislinami in lipoproteini, ki zmanjšujejo tumorje in obnavljajo zdravje. Recept: Skodelico bioskute z malo maščobe (1−2 %) res dobro premešamo (najbolje je v mešalniku ali s paličnim mešalnikom) s tremi do šestimi žlicami hladno stisnjenega lanenega olja (najboljše je laneno olje, ki ni bilo izpostavljeno dnevni svetlobi, saj svetloba uniči njegove zdravilne lastnosti), ki ga je treba pred uporabo dobro pretresti. Zmesi je priporočljivo dodati še žlico zdrobljenih lanenih semen zaradi vlaknin. Tako pripravljeno zmes uživamo po malem skozi ves dan. Vsak dan jo pripravimo znova, še bolje je, če zmes pripravimo kar sproti in je ne pustimo stati.

Graviola (Annona muricata)

Graviola je rastlina, ki je postala zelo priljubljena, ko so se pojavila poročila o tem, da lahko uspešno pomaga pri zdravljenju hudih oblik raka. Graviola naj bi selektivno uničevala rakaste celice in to kar 10 000-krat močneje od zdravil, ki se uporabljajo pri kemoterapiji. Ekstrakt te rasline (dobi se tudi v Sloveniji v trgovinah s prehranskimi dopolnili) naj bi uničeval maligne celice kar dvanajst vrst raka, med njimi rakaste celice debelega črevesja, dojke, prostate, pljuč in trebušne slinavke, hkrati pa naj ne bi škodoval zdravim celicam. Ekstrakta te rastline pa ne smejo uživati ljudje z nizkom krvnim tlakom.

Rastlinski čaj essiac

Čajna mešanica je sestavljena po starem indijanskem receptu, ki so ga Indijanci uporabljali stoletja. Zanj je izvedela kanadska medicinska sestra Rene Caisse, ki ga je poimenovala essiac (to ime dobimo, če obrnemo njen priimek) in z njim ozdravila svojo teto, ki je imela neozdravljivega raka. Čajna mešanica essiac je sestavljena iz štirih rastlin z antikancerogenim in čistilnim učinkom na telo: korenine repinca (Arcticum lappa), korenine rabarbare (Rheum palamtum), male kislice (Rumex acetosella) in skorje rdečega bresta (Ulmus pulva). Čaj krepi imunski sistem, izboljša počutje, razstruplja telo in zmanjšuje bolečine. Bolniki ga morajo piti nekajkrat na dan. Kupiti ga je mogoče tudi v Sloveniji.

Jedrca mareličnih koščic

Vitamin B₁₇ ali amigdalin so prvič odkrili leta 1830 v grenkih mandljih. Ernst T. Krebs, ml. (1912−1996) je bil kemik, ki je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja prvi začel omenjati amigdalin kot pomoč pri zdravljenju raka. Iz amigdalina je naredil pripravek, ki ga je imenoval laetril. Danes ga poznamo tudi kot vitamin B₁₇. V naravni obliki se amigdalin pojavlja v jedrcih mareličnih koščic, koščicah različnega sadja, tudi v jabolčnih pečkah, nekaj pa ga je tudi v žitu – prosu, ajdi, tudi v lanenem semenu, jagodičju in podobnih rastlinah. Priljubljena so predvsem jedrca mareličnih koščic, vendar jih je treba uživati previdno in ne več kot eno ali dve na dan, ker vsebujejo majhne količine strupa cianida.

Brokolijevi kalčki

V zadnjem času se je okrepilo uživanje brokolija, saj je čedalje več ljudi prepričanih, da ima ta zelenjava antikancerogene lastnosti. Te lastnosti pa so še izrazitejše v brokolijevih kalčkih, ki vsebujejo sulforofane. Ti ne samo, da ubijajo rakaste celice, temveč tudi preprečujejo njihovo razmnoževanje in razširjanje po telesu.

***

Poleg naštetega je naravnih zdravil še veliko. Na primer: bela omela, česen, selen, omega-3 maščobne kisline, zeleni čaj, morske alge, makrobiotika itn. Nekateri ljudje, so rak ozdravili s presno prehrano, drugi s kurkumo in ingverjem. Znani so tudi primeri, ko so si rak ozdravili z naravnim medom ali celo petrolejem (tablete s petrolejem za zdravljenje raka so kot zdravilo na voljo v lekarnah v Franciji, Švici, na Poljskem in Madžarskem). Zanimivo je, da je z vsemi temi ukrepi večina bolnikov ozdravila potem, ko je medicina izčrpala vse svoje možnosti in so se morali bolniki sami zavzeti za svoje zdravje.

 

RAK KOT OROŽJE

Ne glede na to, kaj si mislimo o teorijah zarote, nekatera dejstva človeka silijo k razmišljanju. Hrvaški viri trdijo, da je dr. Franjo Tuđman zbolel za enako vrsto raka na malih možganih in istega dne kot Gojko Šušak, hrvaški politik in minister za obrambo med hrvaško domovinsko vojno in eden najtesnejših sodelavcev dr. Franje Tuđmana, ko sta se vrnila z mirovne konference o Balkanu iz Daytona v Združenih državah Amerike. Za rakom je umrl tudi general Zvonimir Červenko, načelnik glavnega štaba hrvatske vojske med domovinsko vojno. Približno v enakem času so zboleli za rakom in umrli tudi slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek, hrvaški predsednik vlade Ivica Račan, kmalu tudi Slobodan Miloševič (zaradi odpovedi srca). Poglavitni akterji med razpadom Jugoslavije in vojno na Balkanu. Naključje?

Ko je ob koncu leta 2011 v svojem vsakoletnem govoru armadi tedanji predsednik Venezuele Hugo Chavez dejal, da obstaja možnost, da imajo Združene države Amerike skrivno tehnološko orožje, s katerim lahko ljudi »okužijo« z rakom ali povzročijo, da jim odpove srce, so mnogi to njegovo izjavo vzeli kot eno od Chavezovih bombastičnih izjav, po katerih je bil znan oziroma so ga kot neverodostojnega skušali prikazati tisti, ki jim je bil trn v peti. Na »epidemijo raka« in njeno povezanost s tehnologijo, ki naj bi jo CIA uporabljala za odstranitev političnih nasprotnikov, naj bi Chaveza opozoril kubanski predsednik Fidel Castro. Ta je prav tako zbolel za rakom, vendar je na presenečenje vseh še zmeraj živ. Castro je posvaril Chaveza, da naj pazi, kaj je in pije, ker mu lahko mimogrede kaj »špricnejo«.

Oglejmo si seznam vodilnih ljudi Južne Amerike obolelih za rakom:

Kristina Kirchner, predsjednica Argentine, ki je kot predsednica nasledila svojega umrlega soproga Nestora Kirshnerja, je zbolela za rakom ščitnice. Nestor Kirshner, zbolel za rakom debelega črevesa in umrl Olanta Humala, predsjednik Perua, zbolel za rakom želodca. Luiz Inacio “Lula” de Silva, nekdanji predsjednik Brazilije (rak žrela). Dilma Vana Rousseff, današnja predsjednica Brazilije (rak limfnih žlezd). Fernando Lugo, nekdanji predsjednik Paragvaja (rak limfnih žlezd). Evo Morales, predsjednk Bolivije (nazalni rak).

Hugo Chavez, predsednik Bolivije, vrsto raka niso razkrili, domnevajo, da ga je imel na območju medenice, umrl.

Fidel Castro, predsednik Kube, vrsto raka niso razkrili, domnevajo, da ga ima na črevesju.

Kwame Ture, nekdanji radikalni vodja ameriških Črnih panterjev, je vse do svoje smrti trdil, da ga je CIA zastrupila z rakom. Umrl je od raka prostate star 57 let. Živel je izrazito zdravo, ni kadil, vsak dan telovadil in zelo skrbel za svoje zdravje. Jack Ruby, ki je ubil Leeja Harveya Osvalda, domnevnega atentorja na ameriškega predsednika Johna Kennedyja, je umrl za pljučnim rakom. Ruby sam je družinskim članom pred smrtjo dejal, da so mu v zaporu vbrizgali kancerogeno snov, ko so ga z injekcijami zdravili zaradi gripe. Tudi za smrt palestinskega voditelja Jasara Arafata domnevajo, da ni bila naravna, zanjo dolžijo izraelsko obveščevalno službo Mosad.

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA št. 302, oktober 2014

Fotografija: 123RF