Nenavadnih navdihujočih pojavov, ki odstopajo od naših ustaljenih predstav o resničnosti, in za katere še nimamo logične ali znanstvene razlage, ni malo. So množični in različni, dogajajo se po vsem svetu. Kot taki izzivajo naša ustaljena prepričanja in sprožajo vprašanja o naravi in zakonitostih sveta, v katerem živimo. Presodite sami. Um, sprejemljiv za nova spoznanja, je nekaj izjemno dragocenega. »Tisti, ki iščejo znamenja, jih bodo našli,« je rekel modrec.

Varstvo

Pred približno dvajsetimi leti smo doživeli nevarno prometno nesrečo, ki se je za vse udeležence čudežno končala brez večjih poškodb. Kmalu za tem je tast v zaboju med jabolki, ki jih je sam skrbno obral na vrtu in prebral, našel jabolko z odtisom križa. Vsi smo bili še pod vtisom nedavne nesreče, zato sem jabolko fotografirala. Tistega leta jeseni sem se zaposlila na šoli za osebno in duhovno rast.

Mateja M. K.

Akrobatska pomoč

Zgodilo se je 19. novembra 2013 v Ljubljani, ko sem se v poznih večernih urah vračala s koncerta v Festivalni dvorani. Že ves mesec sem se veselila bližajočega se dogodka, nastopala je Branka, ki je s svojo ljubečo kanalizirano glasbo pomagala meni in moji materi v zadnjih mesecih njenega življenja. V glasbi sem kljub težki materini bolezni našla pomiritev, varnost in celo radost do življenja ter se začela zavedati, da je vse prav, da je življenje lepo in radostno hudim preskušnjam navkljub – če le odpremo srce in zaupamo.

Veselje do koncerta je nekoliko kalila trema pred vožnjo do Ljubljane; v zadnjih mesecih se mi je namreč poslabšal vid in če se je le dalo, sem se nočnim vožnjam raje ognila. Nihče od mojih bližnjih tisti večer ni imel časa in tako sem na koncert odšla sama. Ozračje v Festivalni dvorani je bilo čudovito, a se nisem mogla povsem sprostiti, saj me je ves čas skrbela pot domov. Ko sem stopila iz Festivalne dvorane, sem opazila, da je začelo močneje deževati; rekla sem si, saj bo, samo nekoliko pozornejša bodi.

Sedla sem v avto in se po Dunajski cesti peljala proti domu. Kar naenkrat sem pod avtom zaslišala močan hrup, ki ni nehal. Pomislila sem, da mi je morda počila pnevmatika in pri nekdanji Smeltovi stolpnici sem zavila na parkirišče LPP. Izstopila sem, obhodila avto, pregledala vse štiri pnevmatike, vendar so bile videti nepoškodovane. Od kod torej takšen hrup? Sklonila sem se, pogledala pod podvozje in zagledala ukleščen prometni stožec. Povozila sem stožec, ki se je zagozdil pod podvozje! Z nogo sem brcnila vanj, in upala, da se bo odgozdil. Nič. Znova sem brcnila z vso silo, stožec se ni premaknil. Kaj zdaj, naj pokličem pomoč na cesti? Zakaj se mi je to zgodilo? In prav danes, ko sem s tako lepim namenom odšla na Brankin koncert. Tako lep večer, poln ljubezni in harmonije, zdaj pa tole … Tega si res nisem zaslužila.

V tistem sem za hrbtom zaslišala glas: »Potrebujete pomoč?« Obrnila sem se in zagledala dekle, ki je z dežnikom v roki zrlo vame. Kar pojavila se je, prej na postaji ni bilo nikogar. Skupaj sva si ogledali položaj in odkrili, da so bili pod avtom pravzaprav zagozdeni trije stožci. Dekle je v rahlo polomljeni slovenščini reklo: »Primite mi, prosim, dežnik,« počepnilo in se iz počepa usločilo pod podvozje na bočni strani vozila. Zagrabila je stožec in ga z nekaj potegi izvlekla spod avtomobila. Enako je storila še z drugima dvema stožcema. Nisem mogla verjeti očem. Ni me osupila njena nesebična pomoč, temveč tudi njena izjemna gibčnost in moč. Glavo in trup je pod karoserijo usločila iz počepa, ne da bi se pri tem s koleni dotaknila mokrih tal. Če bi se jaz sama z rokami želela dotakniti stožcev, bi morala poklekniti ali se celo uleči na bok, česar si v mrzli, deževni noči zagotovo nisem želela. Ona pa jih je izvlekla zlahka, z gibčnostjo akrobatke. Od kod se je vzela na prazni postaji ob tej pozni uri? Kdo je? Po govoru in videzu nekoliko eksotična, mogoče priseljenka, sem pomislila. Čutila sem neizmerno hvaležnost, počutila sem se, kot bi bila deležna božje pomoči. Dekletu sem se zahvalila, vztrajala sem pri nagradi, ki se je je branila, nazadnje le popustila in sprejela.

Jaz pa sem bila pri vsej zgodbi le statistka, priča dejanju nesebične pomoči in ljubezni. Večer se je vendarle iztekel tako kot se je moral.

1. S.: Zapis dogodka me je spodbudil, da sem pomerila razdaljo med tlemi in podvozjem avtomobila. Znašala je slabih 28 centimetrov.

Barbara Z.

Pričevanja zbrala Barbara Škoberne; objavljeno v reviji AURA, maj 2015, št. 309