ZAKAJ HVALEŽNOST NI ZA MEVŽE
10 strategij za razvijanje hvaležnosti
Robert Emmons, profesor psihologije na Univerzi Davis v Kaliforniji in Michael McCullough, profesor psihologije na Univerzi v Miamiju, sta zbrala veliko novih znanstvenih podatkov o naravi hvaležnosti, vzrokih zanjo in posledicah, ki jih ima na zdravje in počutje ljudi.
Emmons je razvil deset strategij, za katere trdi, da lahko vsakemu pomagajo pri razvijanju hvaležnejšega odnosa do življenja, vendar opozarja, da te vaje niso za »miselno lene«.
Znanstvena skupina, ki je raziskovala pozitivne učinke hvaležnosti na vsakdanje življenje, pravi, da lahko hvaležnost spreminja življenje, vendar so za to potrebne miselna osredotočenost, vztrajnost in disciplina.
Koristi pa so očitne. V primerjavi z ljudmi, ki se predvsem pritožujejo zaradi tega in onega, so ljudje, ki si vzamejo čas, da razmislijo o razlogih za hvaležnost tudi bolj telesno dejavni, manj se pritožujejo zaradi bolezenskih težav in se nasploh bolje počutijo v svoji koži. Prav tako so bolj ljubeči, več odpuščajo, so bolj radostni in optimistični glede svoje prihodnosti. Njihovi družinski člani in prijatelji poročajo, da so videti srečnejši in so prijetnejši sogovorniki.
»Hvaležnost je dejansko ena izmed redkih stvari, ki lahko tako opazno spremenijo življenje ljudi, da to celo lahko izmerimo,« je zapisal Robert Emmons v svoji knjigi Hvala! Kako vas lahko osreči nova znanost o hvaležnosti (Thanks! How the New Science of Gratitude Can Make You Happier). V knjigi je opisal deset načinov, kako razvijamo občutek hvaležnosti vse leto.
»Znanstveniki smo se proučevanja hvaležnosti lotili razmeroma pozno,« pravi Emmons. »Religije in filozofije že od nekdaj govorijo o hvaležnosti kot o temeljni vrednoti in odliki ter nujnem sestavnem delu zdravja, dobrega počutja in celostnega življenja.«
Raziskovanje se je začelo razmeroma pozno
Do leta 1998 znanstveniki hvaležnosti niso znanstveno proučevali, z njo se je začel ukvarjati Emmons. Prve poskusne osebe so bili študentje psihologije na Univerzi v Davisu.
Profesor je polovici svojih študentov naročil, naj vsak večer zapišejo pet stvari, za katere so se tisti dan čutili hvaležne, drugi polovici študentov pa, naj zapišejo pet pritožb. Po treh tednih so se »hvaležni« študentje na testih psihološkega, telesnega in socialnega počutja odrezali opazno bolje kakor študentje, ki so zapisovali pritožbe.
Emmons je opravil še več različic tega poskusa na ljudeh drugih poklicnih in starostnih skupin, tudi na prejemnikih darovanih organov, na odraslih s kroničnimi nevromišičnimi boleznimi in na zdravih učencih petega razreda osnovne šole.
»Vedno dobimo enake izide,« pravi Emmons. »Ljudje, ki pišejo dnevnik hvaležnosti, izboljšajo kakovost svojega življenja.«
Emmons pravi, da lahko njegovih deset strategij pomaga vsakomur, da izoblikuje hvaležnejši odnos do življenja. Opozarja pa, da vaje niso za ljudi, ki so miselno leni. Poudarja tudi, da hvaležnost ni združljiva s počutji, da je nekdo žrtev ali se čuti večvrednega ali pa ni zmožen prepoznavati svojih napak ali priznati svoje nezadostnosti.
»Hvaležnost je daleč od tega, da bi bila toplo, neopredeljeno čustvo. Je moralno in intelektualna zahtevna,« pravi. »Zanjo so potrebni razmislek, refleksija in disciplina. To je lahko prav zahtevno delo.«
Kako razviti hvaležnost
Oglejmo si Emmonove, z dokazi podkrepljene napotke, kako postati bolj hvaležen:
- Pišite dnevnik hvaležnosti. Zapišite vse, za kar ste hvaležni, in ko vam bo šlo dobro v življenju, vzemite dnevnik in preberite, kaj ste nekoč zapisali.
- Spominjajte se tudi slabih stvari. Če se ne boste opominjali, kako je bilo, ko ste bili bolni, brezposelni ali nesrečni, boste gotovo manj cenili zdravje, svoje delo in odnose z drugimi.
- V dnevnik zapišite ime osebe iz svojega življenja, potem pa se vsak večer ob njej vprašajte: Kaj sem prejel/a od navedene osebe, kaj sem dal/a navedeni osebi in kakšne težave sem povzročil/a navedeni osebi?
- Naučite se tudi kakšne zahvalne molitve. V svoji knjigi Emmons predlaga jutranjo molitev budističnega učitelja Thich Nhat Hanha: »Zbudil/a sem se in vidim modro nebo. Zahvaljujem za številne čudeže življenja in novih 24 ur pred seboj« in to pospremite še s sklenitvijo rok v pozdrav namaste.
- Cenite svoja čutila. Ena od možnosti: vadite tehnike dihanja.
- Uporabljajte vizualne opomnike. Na primer, Emmonds ima na domačem hladilniku magnet, s citatom Eleanor Roosevelt: »Kar je bilo včeraj, je že zgodovina, kaj bo jutri, je uganka … danes pa je darilo.«
- Prisezite, da boste vadili hvaležnost. »Prisega dejansko poveča verjetnost, da bomo neko dejanje opravili,« meni psiholog.
- Bodite pozorni na to, kaj govorite: vaše besede vplivajo na vaše razmišljanje o svetu.
- Zavedajte se svojih občutkov. Raziskave kažejo, da čustva sledijo vedenju.
- Bodite ustvarjalni. Iščite nove izzive in možnosti, v katerih boste začutili hvaležnost, še zlasti je to pomembno, ko stvari ne tečejo najbolje.
Čeprav se Emmons drži svojih nasvetov, pa priznava, da je celo njemu težko ves čas ohranjati hvaležen odnos. »Večina psihologov se osredotoča na negativno,« pravi.
Kljub temu pa sta ga njegov večletni študij in raziskave hvaležnosti prepričala, da je imel Cicero pred številnimi stoletji prav. Rimski filozof je hvaležnost uvrstil na prvo mesto med odlikami in jo imenoval »mati vseh kreposti«.
Maja Bogataj, vir: Futurity.org, objavljeno v reviji AURA št. 310, junij 2015
Fotografija: Bigstockphoto.com