VELIKI MALČEK – VELIKI SKOVIK

Med mogočne pinije se v razgretem ozračju, začinjenim z morskimi vonjavami, spušča večerni mrak. Rastlinje, ki je čez dan kljubovalo vročemu sredozemskemu soncu, v ohlajajočem večeru razširja opojne vonjave. Nekje v daljavi se sliši glasba, vsepovsod pa je čutiti utrip počitniške sezone, zaznamovane s poletnimi dejavnostmi in lenobnim sanjarjenjem. Nenadoma se iz temne krošnje izvije klic, tankočuten in melodičen kakor napev čarobne piščali. Skrivnostni trubadur se oglaša znova in znova. Njegovi klici so prijazna spremljava večera in se nadaljujejo še pozno v noč. Oglaša se zagotovo ptica, toda katera?

Sovica se predstavi

Veliki skovik (Otus scops) je vrsta sove, ne večja od drozga. Za nazornejšo predstavo njegove velikosti, si oglejte fotografijo ptice na moji dlani. Med vsemi sovami je najbolj domač, kljub temu, da se ga še celo v današnjih časih drži sloves, da naznanja smrt ali jo celo prikliče. Človeška pamet, ki je povzdignila našo vrsto nad druge, očitno sama po sebi ni prav nič napredovala. Vraževerni ljudje so še zmeraj obtičali v srednjem veku …

Če velja, da so nekatere druge vrste sov lahko včasih dejavne tudi podnevi, to za velikega skovika zagotovo ne drži. Dejaven je samo ponoči. Njegove barve perja, ki so najbližje barvam drevesnega lubja, ga podnevi dobro varujejo pred pogledi. Dovolj je že, da samo obmiruje na veji ali se prižme ob deblo in zagotovo ga ne bo nihče opazil. Barva perja pri pticah te vrste niha med rjavimi odtenki in sivimi. Z večje razdalje se zdi, kakor da bi imelo perje siv poprh, kot bi bilo plesnivo.

Ker je veliki skovik prehransko vezan na velike žuželke, ga najdemo samo v toplejših krajih, v ekstenzivno obdelani kulturni pokrajini, še zlasti številen je v primorskih krajih in na Obali. Tam je posebno pogost v starih oljčnih nasadih, parkih ob morju in na vrtovih. Njegov življenjski prostor so tudi starejša drevesa z dupli. V strnjenem gozdu velikega skovika ne bomo nikoli našli, ogiba se tudi hribovitega sveta. Plen te prikupne sove so predvsem kobilice in druge večje žuželke, manjši glodavci, drobne ptice ter plazilci. Privošči si tudi zeleno rego ali pupka, ki ga preseneti na njegovih nočnih pohodih, nočnega metulja pa pogosto upleni kar v letu. Ker bi pozimi zaman iskal žuželke, ki so njegova poglavitna hrana, nas jeseni zapusti in se odseli v tropsko Afriko. Veliki skovik je torej edina evropska sova, ki zime ne preživi doma, temveč v tropski Afriki. Na evropskih tleh nekaj teh ptic prezimi samo na skrajnem jugu Španije, Italije in Grčije.

Njegovo melodično oglašanje lahko poslušamo med paritveno sezono. V letoviških krajih Sredozemlja so mili klici velikega skovika zvočna začimba poletne noči. Poslušamo pa ga lahko tudi marsikje na celini. Poje samec, ki vabi samico, in z oglašanjem označuje svoje ozemlje. Veliki skovik gnezdi tudi na ljubljanskem barju in celo v našem glavnem mestu. V mestih se rad zadržuje v bližini svetilk ulične razsvetljave, kjer ga lahko opazujemo v soju luči zatopljenega v lov. Tam lovi nočne žuželke, ki jih je privabila umetna svetloba. Na fotografijah ob prispevku sta velika skovika, eden izmed njiju, vajen ljudi, je poziral celo na moji dlani.

Podobno kot druge vrste sov tudi samec in samica velikega skovika živita v trajnem partnerstvu. Samica znese štiri do pet snežno belih jajc, ki jih vali sama, samec pa ji medtem prinaša hrano. Mladiče hranita oba starša, ki za njih ljubeče skrbita in jih srčno branita pred sovražniki. Priča iz okolice Trebnjega mi je opisovala skovikov pogum, ko je mačka zalezovala njegove pravkar izpeljane mladiče. Starši so strmoglavljali na mačko in jo nekajkrat celo oplazili s kremplji. Njihov pogum ni bil zaman: mačka se je je poklapana odklatila s prizorišča.

Zelo ogrožena vrsta

Veliki skovik je zelo ogrožena vrsta. Najbolj so ga zdesetkali naši posegi v okolje. S pesticidi uničujemo njegovo hrano, žuželke, v intenzivnih sadnih nasadih pa nima kaj iskati zaradi škropljenja in pomanjkanja dupel oziroma gnezdilnih niš. Zelo rad zasede gnezdilnico (vhodna odprtina 55 mm). Če ste pravi ljubitelji žive narave in imate srečo, da živite v okolišu, ki ustreza tej vrsti, mu boste najbolj pomagali z namestitvijo gnezdilnice. Morda se bo vašemu povabilu tudi odzval …

 Ivan Esenko, objavljeno v reviji AURA, oktober 2014, št. 301

Več ...