UČINEK PLACEBO – VELIKO VEČ KAKOR DOMIŠLJIJA

Leta 1957 je dr. Bruno Klopfer (zasnoval je tudi Rorschachov test s packami, slovito projekcijsko tehniko) poročal o zgodbi zdravnika Philipa Westa in njegovega pacienta g. Wrighta.

Dr. West je zdravil Wrighta, ki je imel napredujočo vrsto raka, limfosarkom. Zdravljenje ni bilo uspešno in bolniku se je iztekal čas. Njegovi vrat, prsi, trebuh, pazduhe in dimlje so bili polni tumorjev, velikih kakor pomaranče, njegova vranica in jetra so se povečali, zaradi raka pa se je njegov prsni koš vsak dan napolnil skoraj z litrom mlečne tekočine, ki jo je bilo treba odstranjevati, da je bolnik sploh lahko dihal. Dr. West mu ni pripisal več kot teden življenja.

Neučinkovito zdravilo »stopilo« raka

Toda Wright si je neizmerno želel živeti. Prepričan je bil, da ga bo novo zdravilo, krebiozen, rešilo, saj je zavzeto spremljal vse novosti o zdravljenju svoje bolezni. Zdravnika je rotil, naj ga zdravi z njim, toda zdravilo je bilo na voljo samo za klinične raziskave in bolnike, ki so jim napovedovali vsaj še tri mesece življenja. Wright pa je bil preveč bolan, da bi izpolnil zadnji pogoj.

Toda Wright ni obupal. Prepričan je bil, da ga bo prav krebiozen ozdravil, in je zato vztrajno moledoval dr. Westa, dokler ni ta popustil in mu je vbrizgal injekcijo tega zdravila. Vbrizgal mu jo je v petek, prepričan, da bolnik ne bo preživel konca tedna. V ponedeljek pa je ob prihodu v bolnišnico, dr. Westa čakalo presenečenje: njegov bolnik se je sprehajal po sobi, namesto da bi v postelji čakal na smrt. Dr. West je ugotovil, da so se bolnikovi tumorji do polovice stopili kakor snežne kepe na soncu in deset dni po prvi injekciji je Wright odšel iz bolnišnice z diagnozo, da nima več raka.

Wright je bil nadvse srečen, povsod je pripovedoval svojo zgodbo ter hvalil krebiozen. Tako je bilo dva meseca, dokler ni v strokovni reviji prebral, da zdravilo, ki ga je prejel, ni učinkovito. Takoj je postal zelo depresiven in rak se je ponovil. Dr. West, ki je iskreno želel pomagati Wrightu, pa se je odločil, da ga bo ukanil. Rekel mu je, da je bil krebiozen, ki so ga uporabili, v raziskavi slabo skladiščen in zato neučinkovit, zato so tudi izsledki, ki so poročali o njegovi neučinkovitosti, neveljavni. In še več, izdelali naj bi celo nov ultrakrebiozen, ki je še učinkovitejši, dr. Wright naj bi ga bil že imel in bi ga lahko vbrizgal Wrightu. Pacient je privolil in zdravnik mu je vbrizgal destilirano vodo. In čudežna zgodba se je ponovila! Rak je spet izginil. Toda čez čas je Ameriško zdravniško združenje objavilo, da je zdravilo krebiozen povsem brez vrednosti, in ko je bolnik to prebral, je po dveh dneh umrl.

Zdravilna moč lažne kirurgije

V reviji New England Journal of Medicine (št. 347, 11. julij 2002) je bil objavljen prispevek dr. Brucea Moseleyja in sodelavcev, kirurga ortopeda, ki je zaslovel predvsem po operacijah kolen. Da bi preveril uspešnost svoje kirurgije, je sklenil opraviti pravo znanstveno raziskavo.

Sestavil je dve skupini pacientov, ki so imeli hude bolečine v kolenu. Pacientom, razvrščenim v prvo skupino, je koleno tudi res operiral, pacientom iz druge skupine pa je ne da bi ti to vedeli, med operacijo kožo kolena le zarezal in nato zašil, kolena pa ni operiral.

Pri tretjini pacientov iz prve skupine, ki jim je dr. Moseley res operiral koleno, je bila operacija uspešna in bolečine v kolenu so izginile. Izid je bil pričakovan in dr. Moseleyja to ni presenetilo. Presenetilo pa ga je, da so se v drugi skupini, pri pacientih, ki jim kolena ni operiral, pokazali enaki izidi. Tudi tam je tretjini bolnikov bolečina v kolenu izginila in s kolenom ni bilo več težav. Tako je eden od bolnikov, veteran druge svetovne vojne, ki je bil le navidezno operiran, dve leti po takšni »operaciji« izjavil: »Operiran sem bil pred dvema letoma in od takrat me koleno ne boli več. Zdi se mi, kot bi imel novo.«

Raziskava dr. Moseleyja, ki je bila dvojno slepa, nadzorovana študija po vseh predpisih znanstvenega dela in objavljena v eni najuglednejših strokovnih revij, je tako vsemu svetu dokazala moč človekovega prepričanja.

Večina znanstvenikov meni, da je učinek placeba, kot so takšne pojave poimenovali, le nekaj domišljijskega, prav raziskava dr. Moseleyja pa je pokazala, da so se fiziološke in fizične spremembe tudi v resnici zgodile.

Danes že vsi priznavajo, da učinek placebo deluje, in to skuša razložiti več teorij. Ko človek misli pozitivno, to spodbuja izločanje naravnih endorfinov, ki pomagajo blažiti bolezenske znake, ublažiti bolečino in zboljšati razpoloženje. Če je bolnik prepričan, da je v dobrih rokah (vemo, da nas velikokrat preneha boleti zob v zobozdravniški ordinaciji), se psihični stres zmanjša, in to je nujno, da telo okreva. Kadar je človek izpostavljen stresu, začne organizem takoj izločati sproščajoče hormone; tako skuša ustvariti homeostazo (ravnotežje), saj se telo lahko obnavlja samo, če je sproščeno in le tedaj se lahko tudi zdravi.

Zanimivo je, da se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo učinek placeba ne pojavlja, in to je sprožilo domnevo, da morda pri nastanku tega učinka sodeluje možganski prefrontalni korteks. Evolucionarni biolog dr. Robert Trivers pravi, da je človek v takšnem stanju, kakršno pričakujejo njegovi možgani. Pričakovanje, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, sproži tudi ustrezno psihološko stanje. Trivers meni, da bolniki z Alzheimerjevo boleznijo, ki niso dovzetni za učinek placebo, placeba ne zmorejo doseči zato, ker niso zmožni zamisliti prihodnosti in se njihovi možgani nanjo ne morejo pripraviti.

Proučevanja dr. Lise Rankin so pokazala, da nastaja učinek placebo skoraj pri vseh boleznih, najbolj pa se kaže pri alergijah, motnjah žlez z notranjim izločanjem, kot je diabetes, vnetjih, kot je kolitis, duševnih težavah, kot sta bojazen in depresija, motnjah živčevja, kot je Parkinsonova bolezen, boleznih srca, kot je angina pektoris, težavah z dihanjem, kot sta astma in kašelj, najučinkovitejši pa je pri bolečini. Vsekakor bi pa morali upoštevati stoletno modrost ameriškega duhovnega učitelja Ralpha Walda Trineja: Nikoli o sebi ali o svojem zdravju ne trdi ali ne ponavljaj nečesa, za kar ne želiš, da bi bilo res!

Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, junij 2014, št. 297

Več ...