Ljudi je od nekdaj zanimalo, kaj se jim bo zgodilo v prihodnosti, zmeraj pa so bili tudi takšni, ki so imeli nekakšen vpogled v to in znali dogodke napovedati. Svojevrstno popotovanje v času torej, ko se časovne spone zrahljajo ali povsem izginejo. Vendar vsi, ki se imajo za jasnovidne, nimajo enakih sposobnosti. Vizija je lahko jasna ali zamegljena ali pomanjkljiva. Lahko prihaja in izginja, o njeni zanesljivosti pa zmeraj dvomimo, kajti nihče ne ve, do katere stopnje je mogoče razkriti prihodnost ali jo celo spreminjati.

Simon Mandelj, doktor znanosti in nekdanji budistični menih, ima za seboj že več kot trinajstletno budistično meditativno duhovno prakso in ta ga je pripeljala do globokih spoznanj o sebi. Da bi spoznal svojo pravo naravo in se osvobodil iluzij, je po končanem študiju odšel v samostan v Šrilanko. Tam je hudo zbolel, zato se je pred štirimi leti vrnil domov. Bolezen je bila še en preskusni kamen na poti vrnitve k sebi in ohranjanja mirnega, dobrohotnega uma v vsakem trenutku življenja. Zdaj podaja ljudem svoje bogate duhovne izkušnje na predavanjih, tečajih meditacije in v knjigi z naslovom Človek za nove čase.

Dr. Tina Ban, ki je doktorirala iz sociologije religije, je zavzeta raziskovalka sodobnih duhovnih gibanj, zgodovinskih ezoteričnih izročil in simbolike. Svoje izsledke o pojavu »new agea« je strnila v monografiji z naslovom Novodobniška duhovnost. V pogovoru za revijo je spregovorila o temeljnih ugotovitvah svoje raziskave.

Janja Koprivšek, univ. dipl. inž. agronomije, pripravlja jedi po načelih ajurvede, saj je spoznala, da z ajurvedsko hrano zlahka pripomoremo k ohranjanju uravnoteženosti vseh treh človekovih telesnih in duševnih ustvarjalnih moči (vate, pitte, kaphe). Če želimo ostati zdravi, moramo paziti, da je razmerje vseh treh naših ustvarjalnih moči vedno takšno, kot je bilo ob rojstvu. Recepti: Kako pripravimo ghee; repa z rižem; pečena in nadevana jabolka.

Multipla skleroza vsako leto prizadene najmanj dva milijona ljudi na svetu, v Sloveniji pa približno 120 bolnikov na 120 000 ljudi. To pomeni, da je pri nas okoli 2500 bolnikov s to boleznijo. Njena dobra stran je, da ni dedna, ni nalezljiva, ne skrajšuje življenja, zelo pa prizadene kakovost življenja. Razvije se kot posledica poškodovanja ali izginjanja maščobnega tkiva, imenovanega mielin, ki obdaja dolga vlakna (aksone) živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Po najnovejših ugotovitvah je morda celo bolezen presnove lipidov. Kaj lahko storijo bolniki sami.

Zdravo in uravnoteženo prehrano še najbolje ponazorimo s prehransko piramido. Sestavljajo jo štiri plasti: na dnu je najširša plast živil na podlagi žit, riža in krompirja. Druga plast sta sadje in zelenjava, še nekoliko ožji je »beljakovinski« pas mlečnih izdelkov, mesa in stročnic, najožji pa vrh, ki ponazarja dodane maščobe in sladkor. Žal več kot 97 odstotkov prebivalcev razvitega sveta ne upošteva tega standarda. Omejitev, ki jih vsebujejo uradni napotki za izboljšanje prehrane, je toliko, da jih je večini pretežko upoštevati. Trije strokovnjaki z Univerze, v Ljubljani dr. Borut Poljšak (Zdravstvena fakulteta), dr. Marjan Simčič (Biotehniška fakulteta) in v Kopru dr. Iztok Ostan, so se uspešno lotili poskusa standardizacije prehrane. Dr. Iztok Ostan se je posvetil tudi proučevanje prehranskih dopolnil in ugotovil, da je uživanje kakovostnih izvlečkov hranil bližnjica k prehrani nadstandardne kakovosti.