PRAVILNO SESTAVLJANJE OBROKOV

Ustrezno kombiniranje živil zagotavlja minimalne energijske izgube in dober izkoristek živil. Uskladitev živil sloni na drugačnosti prebavnih procesov posameznih hranilnih skupin: pH je namreč ključni dejavnik pri delovanju encimov v želodcu ali črevesju. Ogljikovi hidrati in maščobe se prebavljajo v alkalnem okolju (pH nad 7), beljakovine pa potrebujejo za dobro prebavljanje kislo okolje (pH pod 7), zato je koristno ločeno uživanje beljakovinskih in škrobnatih živil. To je temeljno pravilo uravnoteženega združevanja živil.

Sveže sadje in zelenjava potrebujeta zelo kratek čas za prebavo, če jih zaužijemo samostojno.

Glavne obroke naj sestavljata kuhana ali sveža zelenjava ter škrob. Kombiniramo lahko tudi kuhano in svežo zelenjavo s stročnicami, oreščki ali semeni. Zmerno količino kakovostnih, nepredelanih maščob (do petnajst odstotkov) lahko dodajamo v obeh primerih. Sadje vedno uživamo samostojno. Pazimo, da je hrana čim bolj raznovrstna in sezonska. Tako se lahko ognemo enoličnim prehranskim vzorcem in vnašamo v svoj slog prehranjevanja več ustvarjalnosti, preprostosti in zavedanja.

Združujemo lahko:

*Ogljikove hidrate z zelenjavo

*Ogljikove hidrate z maščobami (olja, semena, oreščki)

*Beljakovine s semeni in oreščki

*Beljakovine z zelenjavo

*Zelenjavo z olji, semeni in oreščki

 

Prebavo obremenjujejo mešanje:

*Sveže kislo sadje z ogljikovimi hidrati

*Beljakovine z ogljikovimi hidrati

*Sadje z beljakovinami

*Sadje z zelenjavo

*Več vrst beljakovin ali ogljikovih hidratov v istem obroku

*Melone in lubenice z drugimi živili

*Mastne in sladke sladice

Le dobra prebava in presnova nam omogočata, da iz hrane pridobimo kar največ hranil. Slaba prebava pomeni slabo absorbiranje ter spodbujanje rasti škodljivih bakterij in zajedavcev v debelem črevesu. To neugodno vpliva na vitalnost, telesno odpornost in splošno počutje.

xxx

Ko govorimo o zdravi prehrani, smo pogosto razpeti med željami čutil in dejanskimi telesnimi potrebami. Poglavitno načelo pri izbiri živil je končni odziv telesa na hrano. Ob tem so pomembne še starost, vrsta in količina obremenitev ter zmogljivost prebavil.

Po načelih tradicionalne kitajske medicine ločimo pri prebavilih organe, ki hrano prenašajo in tiste, ki jo prebavljajo. Nekatera hrana se začne prebavljati že v ustih (ogljikovi hidrati), druga v želodcu (beljakovine). Dokončna razgradnja in absorpcija se dogajata v dvanajstniku ter tankem in debelem črevesu. Trebušna slinavka je najpomembnejši organ za ustvarjanje prebavnih encimov, ki se izločajo v dvanajstnik. Za prebavo maščob je ključnega pomena dobro delovanje žolčnika, ki zagotavlja dovolj žolča za razpršitev maščob v drobne kapljice. Slednje se prebavijo s pomočjo lipaz (encimi za dokončni razkroj zaužitih maščob). Ob pomanjkanju žolča je delovanje lipaz oteženo in pojavljajo se prebavne motnje.

Poleg trebušne slinavke je za dokončno presnovo pomembna predvsem vranica, ki s svojo belo pulpo prenaša limfo in hranilne snovi v obtočila.

 

Vir: Petar Papuga in Petra Globočnik Papuga – Naša prehrana, odsev nas samih; objavljeno v reviji AURA, marec 2011, št. 259

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

Več ...