POSTANIMO SAMI SVOJ ZDRAVNIK

Svet je dandanes organiziran tako, da nam vsiljuje posrednike. Življenje zbuja vtis, da ne moremo ničesar več narediti sami. Če se želimo kaj naučiti, potrebujemo učitelje, če se hočemo  duhovno razvijati,  naj bi potrebovali duhovnike, če želimo ozdraveti, zdravnike. Včasih so posredniki potrebni, velikokrat pa lahko sami poskrbimo, da se zadeve uredijo. Človek potrebuje posrednike predvsem takrat, kadar je zelo daleč od samega sebe.

Da bi postali sami svoj zdravnik,  moramo v svojem življenju kdaj kaj temeljito spremeniti. Najprej se moramo vprašati, kdo pravzaprav smo. Človek je predvsem duhovno bitje, zato mora večina ljudi začeti najprej gledati nase drugače − ne kot na stroj, ki ga je treba pripeljati v delavnico (k zdravniku), na popravilo − ampak je treba začeti zadeve urejati  pri sebi, tudi na duhovni ravni.  Dobro si je postaviti temeljne prednostne naloge v življenju, ugotoviti, kaj je za nas v resnici najpomembnejše, kaj želimo opravljati , kaj nas osrečuje. Ni mogoče pričakovati, da bomo zdravi, če smo vsak dan nezadovoljni in polni neizpolnjenih pričakovanj. Vedeti je treba, da nas ves sistem vzgoje in izobraževanja ter sodoben način življenja odvračajo od nas samih in da smo se izgubili v gozdu iluzornih vrednot.

Povežimo se z vsenavzočo energijo

Če pozabimo, da smo najprej duhovno bitje, ni zdravila, ni metode na svetu, ki bi nas ohranila zdrave. Bog ali Narava, če imate raje ta izraz, je človeka obdaril(a) z vsem, kar potrebuje za zdravo, harmonično življenje. Kadar se človek vpraša, kdo sem, ga odgovor zmeraj spomni na njegovo duhovno razsežnost. Nato se vprašajmo, kaj bi morali storiti, da bi bili zadovoljni, srečni in zdravi, in prisluhnimo odgovoru v sebi. Za to pa si je treba vsak dan redno vzeti nekaj časa, da smo sami s seboj, da se povežemo z vsenavzočo energijo, ki nas krepi in spodbuja k naslednjim korakom. Molitev ali meditacija je predvsem komunikacija z najvišjim dobrim sebi.

Nekoč je bilo pri nas v navadi, da se je molilo zjutraj, pred jedjo in zvečer, pred spanjem. Danes se zdi to večini nesmiselno in še izguba časa, pozabili smo, kakšen pomen je to imelo. Ko molimo ali meditiramo, pridemo v stik s seboj, se priključimo na vsenavzočo energijo, ki nam daje oporo čez dan. Tudi molitev pred jedjo ima svoj namen: da nevtralizira vse negativno, kar je prišlo s hrano. Vse, kar pojemo, bo namreč vplivalo na naše telo, na naš um in čustva. Hrana je predvsem nekaj energijskega, s seboj prinaša vse energije, s katerimi je prišla v stik − od načina pridelave, številnih ljudi, ki so jo pripeljali do nas, do energije ljudi, ki so jo pripravljali − in to s hrano tudi použijemo. Zato je molitev koristna, da nevtralizira vse škodljivo. Velja tudi nasprotno. Če smo slabo razpoloženi, nesrečni, zaskrbljeni, je boljše, da ne jemo nič, saj se bo potem vse to uskladiščilo v nas.

Strah ni zaveznik

Molitev ali meditacija omogoča duhovno integracijo, integriramo duh, čustva, misli in telo.  Če te integracije ni, razpadamo in nas pogoltne globalistični sistem. Ta človeka oropa časa, ga denarno izčrpava, sili v nenehno delo, zapreda v nepomembne opravke. Ustvarja splošno frustracijo in nezadovoljstvo. Molitev ali meditacija človeku omogoči, da sam izbere prednostne naloge in se odloči, po kakšni poti bo hodil v življenju. Ali bo še naprej žrtev sistema, da ga bo tok časa nosil s seboj kot pero, ali pa bo prevzel vajeti svojega življenja in zdravja v svoje roke. Ali bi zaupali svoj denar, svoje premoženje v hranjenje in upravljanje nekomu drugemu? Zakaj tako ravnamo s svojim zdravjem, ko od drugih pričakujemo, da nam ga bodo varovali.

Strah je eden največjih sovražnikov človekovih sprememb. Prvi korak je, da se človek vrne k sebi, naveže stik z vsenavzočo energijo, tako človek dobiva moč, samozaupanje. Najprej moramo uresničiti sebe kot bitje in razviti občutek lastne vrednosti. Bolezen je opozorilo, da smo zašli s poti.

Bolezen nikoli ne pride od danes na jutri, ampak se razvija že dolgo pred tem. Ajurveda meni, da so začetki nekaterih bolezni že v otroku v maternici ali celo pred tem. Bolezni si povzročimo sami. Če se nenehno tolčemo s kladivom po glavi, hkrati pa uživamo zdravila proti glavobolu, je edina rešitev, da škodljivo ravnanje opustimo, in potem bo prenehal tudi glavobol. Kdor je dovolj iskren sam s seboj, tudi ve, zakaj je bolan. Zato v ajurvedski medicini zdravnik ni zdravnik, ampak zgolj svetovalec, saj je le bolnik tisti, ki zdravi samega sebe.

Tomo Stružnik, objavljeno v reviji AURA ŠT. 257, januar 2011

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

 

Več ...