POST BREZ STRADANJA – Pogovor: Diana Ciprandi

Na HG Naravni kliniki v Nemčiji

Je postenje ob sadnih in zelenjavnih sokovih res najboljše za naše telo in dušo? Nekateri o tem ne dvomijo, drugi pa pravijo, da je takšen post mučenje telesa in ima zato kratkoročen uspeh. Tako meni tudi Diana Ciprandi, ki je odgovorna za program postenja na HG Naravni kliniki Michelrieth, v bližini Würzburga na severnem Bavarskem. Njihov post temelji na uživanju lahke vegetarijanske hrane z malo kalorijami, na poslušanju signalov telesa, ki nam sporočajo, kaj telo v nekem trenutku potrebuje, na zavestnem in počasnem uživanju hrane, ki pripomore, da imamo hitreje občutek sitosti, se sprostimo in si odpočijemo živčevje.

 

Kakšen je program postenja v vaši kliniki?

Pri zdravem postu brez stradanja, torej postu po zakonih narave, se skupina, v kateri je največ dvanajst udeležencev, srečuje pri treh obrokih.

To pomeni, da se jim ni treba popolnoma odpovedati hrani, temveč urijo svoje čute ob postni prehrani z malo kalorijami, malo soli, brez maščob in predvsem brez hrane živalskega izvora. Tako se človek nauči opazovati drobne dražljaje svojega telesa in zavestno izbirati, kar njegovo telo zares zahteva – in predvsem, koliko zahteva. Že po nekaj dnevih udeleženci ugotovijo, da potrebuje človek veliko veliko manj, kot če jé brez premisleka kot po navadi.

V tednu se zvrstijo tudi lažje telesne vaje, nordijska hoja ter večeri, namenjeni športu in igri, saj je uravnoteženo gibanje bistven del hujšanja.

Zdrav post na HG Naturklinik Michelrieth je pod zdravstvenim nadzorom. Z zdravnikom, ki mu zaupate, se lahko odločita tudi za dodatne preiskave in zdravljenje.

Samoopazovanje, izmenjava v skupini in izobraževanje o prehrani pomagajo udeležencem pri premisleku o življenjskih navadah in osebnostnih lastnostih, ki so vodili k čezmerni teži in boleznim. Spoznanje je temelj za spremembe doma, za življenje v sozvočju. Nov začetek prinaša zdravje, dobro počutje in življenjsko radost tudi v pozno starost – in to po samo eno-, dvo- ali tritedenskem tečaju zdravega posta.

 

Pri tradicionalnem postenju ljudje ne jedo, samo pijejo. Zakaj ne ravnate tako tudi vi?

Od številnih vzrokov, zakaj takšen popolni post ni idealen, bi jih rada omenila samo nekaj. Vsi ljudje ne prenašajo dobro tako strogega posta. Za obolele in starejše ljudi je to lahko preveč naporno. Tudi za hujšanje ni primeren, saj prinese samo kratkoročen uspeh. Po koncu se večina ljudi zelo hitro spet zredi. Pogosto imajo ljudje nato celo več kilogramov kot na začetku. Zakaj? Naše telo ne zna ločevati med lakoto in dieto. Če nenadoma ne dobi več hrane, doživi to kot negativno izkušnjo, kot majhen pretres, pred katerim se skuša ubraniti. To je znana kriza v prvih dneh posta. Pozneje se telo prilagodi. Ko pa post končamo, skuša po eni strani nadomestiti pomanjkanje hrane v preteklih dnevih ali tednih in se pripraviti na mogočo lakoto v prihodnosti z dodatnimi zalogami maščobe in tako pridobimo kilograme.

Še pomembnejše pa se mi zdi, da se pri tem človek ne uči. Po takšnem postu se človek hitro vrne k starim navadam in jé spet tako kot prej, hitro in nezdravo. Ne premisli o svojih prehranskih navadah in jih zato tudi ne spremeni. Pri našem zdravem postu po zakonih narave so obroki učne ure. Vadimo se jesti zavestno in počasi, dobro prežvečiti, opazujemo svoje prehranske navade, da bi prepoznali, katere misli in ravnanje nas peljejo k nezdravi prehrani. Tako se naučimo prisluhniti drobnim signalom telesa, ki nam najbolje sporočajo, kakšno hrano potrebuje zdrav organizem in koliko.

 

Obstaja veliko doktrin o tem, kakšno hrano naj bi jedli in katere vrste hrane lahko jemo skupaj. Katero doktrino priporočate vi?

Nobene doktrine ne upoštevamo strogo. Na splošno pa priporočamo uravnoteženo vegetarijansko-vegansko prehrano. Ne samo da so v zadnjih letih mnoge študije dokazale prednosti vegetarijanske prehrane, nauči nas tudi živeti v sozvočju z naravo in živalmi ter je seveda tudi okolju prijazna.

 

Kakšne so prednosti, če hrano uživamo zavestno in počasi?

Zavestno in počasno uživanje hrane je bistveno za hujšanje, saj naše telo potrebuje 20 minut, da sporoči sitost, ne glede na to, kaj in koliko jemo. Bistveno je torej, kaj se zgodi v teh 20 minutah. Lahko počasi jem skromen obrok, dobro in počasi žvečim in bom sita. Lahko pa na hitro pojem dva obroka hrane z neznansko veliko kalorijami in kljub temu nimam občutka, da je dovolj. Če dobro žvečim ter počasi in zavestno jem, lahko bolje prepoznam drobne signale svojega telesa, ne samo občutek sitosti, tudi glede tega, kaj moji organi potrebujejo, da bi ostali zdravi in dejavni.

Ko je vroče, nam ne ustreza težka hrana z veliko kalorijami, temveč lahka, sveža hrana z veliko sadja. Povsem drugače je pozimi, ko po daljšem sprehodu pridemo v toplo gostilno. Trdnega pravila, ki bi ga morali upoštevati, torej ni. Ljudje imamo naravno in dinamično telo, ki lahko vsak dan potrebuje nekaj drugega. Počasi pomeni tudi odpočiti živčni sistem, kajti želodec in solarni pleksus – pomembno avtonomno živčno središče – sta zelo blizu. Prebavni sokovi se uskladijo, hrana je bolje pripravljena in prebavljena. Dobro žvečenje in počasno požiranje idealno pripravijo naše prebavne organe na hrano. Ta oblika uživanja hrane preprečuje nekatere bolezni in omogoča zdravo življenje.

 

Kaj se dogaja z našo dušo med postenjem?

Post je imel v vsej zgodovini tudi duhovni pomen. Ljudje se niso postili samo zato, da bi postali vitki ali lepi, temveč, da bi našli sami sebe, da bi jasneje razmišljali, postali dojemljivejši, da bi dosegli sozvočje z velikim duhom, ki je v vsakem od nas.

Ljudje razmišljamo, čutimo, govorimo in delamo ter tako kujemo svoje telo. V naših telesih se shranjujejo naši negativni občutki, misli, odnosi, ki nas prepogosto pripeljejo tudi do napačnega prehranjevanja. Ko očistimo telo, lahko tudi sprostimo te shranjene vzorce. Prepoznamo, kako smo razmišljali in zakaj smo tako razmišljali in delovali, svoje vedenje lahko tudi obžalujemo ter iz tega razvijemo nov program življenja in zdravja. Znebimo se starih vzorcev mišljenja in navad, ki so morda že dolgo v naši podzavesti. Zdrav post torej očisti telo in dušo.

 

Nekateri ljudje uživajo samo presno hrano. Kaj menite o taki prehrani?

Za nekatere ljudi je presna hrana težko prebavljiva. Naše črevo je občutljiv organ, ki ga pogosto oslabita stres in napačne življenjske navade. Priporočamo dve tretjini kuhane in tretjino presne hrane.

 

Ali vsak človek potrebuje postenje?

Veliko ljudi lahko s takim načinom posta pridobi. Le ob hujših psihičnih motnjah bi post odsvetovala. Vsak potrebuje čas za očiščenje. To nas zdrami in naredi bolj dinamične, četudi že živimo zdravo, ter aktivira našo sposobnost samozdravljenja.

 

Kakšne spremembe ste pri gostih zaznali med postenjem?

Doslej smo na HG Naturklinik Michelrieth že imeli goste z vseh celin. Evropski gosti prihajajo predvsem iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Španije, Francije, Anglije, Švedske in celo Finske. Pridejo pa tudi iz arabskih držav, ZDA, Avstralije, Malezije, Indije in Karibskih otokov.

Nekateri so svoje prehranske navade popolnoma spremenili, mnogi so postali vegetarijanci ali celo vegani. Večina je zato tudi sočutnejša do živali, narave in bližnjih. Mnogi so zdaj bolj zdravi, diabetiki so npr. med našim zdravim postom in po njem lahko zmanjšali odmerek inzulina, nekateri so ga celo opustili. Mnogi jemljejo manj zdravil. Bolniki, pri katerih sladkorna bolezen še ni bila napredovala, so ozdraveli. Drugi so sprejeli večje ali manjše odločitve o svojem življenju, kot npr. spremembo poklica, prenovo hiše, novo pričesko ali spremenjen modni slog. Nekateri so uredili medčloveške odnose. Tudi odnos do narave, živali in zemlje se pogosto spremeni.

 

Na vaši kliniki strežete pacientom, torej ne samo gostom v programu postenja, zgolj vegetarijansko hrano. Je ta hrana del zdravljenja?

Kot sem omenila, so v zadnjih letih izsledki številnih študij pokazali prednosti vegetarijanske prehrane. Med drugim preprečuje bolezni srca in ožilja, metabolične bolezni, kot je sladkorna bolezen, obolenja kosti in sklepov ter raka. Vedno bolj tudi postaja jasno, da uživanje mesa in rib ni zdravo. Zato je vegetarijanska prehrana bistven del našega zdravljenja. Ni razloga, da bi jedli meso in ribe. Je pa veliko razlogov, da jih ne, in zdrav post v skladu z zakoni narave nam pri tem pomaga.

 

Andreja Gabrovec iz Logatca meni o postenju na HG Naravni kliniki tole:

 

Poleti sem se udeležila zdravilnega posta, ki ga organizira HG Naturklinik (Hiša zdravja Naravna klinika) v Michelritu na severnem Bavarskem. Na prvi pogled se zdi, da je tak zdravilni post pač koristen za človekovo zdravje, zadeva posameznika in nič drugega. S tako domnevo sem se tudi sama odločila za post. V tednu, ki sem ga preživela na kliniki, skupnih obedih, pogovorih o poteku posta, posebnostih, ki jih posamezniki doživljamo ob postu, ob sprehodih v okolico in uživanju čudovitega vrta, sem spoznala, da mi je post dal še veliko več: še bolj sem začutila zemljo, njene darove, njeno materinsko skrb in še bolj se zavedam, da so živali naši mali bratje in bratje. Tega občutka povezanosti z vsem življenjem, občutenja življenja v živalih se z besedami skorajda ne da opisati.

Pred vsakim obrokom smo naredili vajo Kaj resnično potrebuje moje telo? Obstopili smo okusno pripravljeno hrano na servirni mizi in se vadili začutiti v sebi, kaj telo resnično potrebuje. Nato smo sedli za mize in se trudili jesti brez naglice, zavestno, sprejeti iz hrane vse, kar prinaša, in hkrati zaznati sporočilo svojega želodca, kdaj ima dovolj. Ker smo v življenju dotlej njegovo sporočilo ničkolikokrat preslišali, je njegovo sporočilo namreč zelo tiho. Izkušnje so bile čudovite: ugotovili smo, da potrebujemo mnogo manj hrane, kot je navadno pojemo, da smo kljub temu siti in se počutimo vedno bolje in čedalje bolj polni moči. Hrana, ki je bila brez dodatka soli, olja in sladkorja, je po nekaj dneh začela dobivati izrazitejše okuse, čudovite, ki jih prej zaradi navajenosti na vse mogoče spodbujevalce sploh nismo zaznavali. Prve dni smo občutili utrujenost, kajti telo se je, takoj ko ni bilo preobremenjeno z vsakdanjim stresom in velikimi količinami hrane, začelo razstrupljati in čistiti. Ti izločki so se odplavljali iz celic, iz medceličnih prostorov s krvjo in njihova povečana koncentracija v krvi je povzročala utrujenost. Nenehno so nas opozarjali naj čim več pijemo, ker tako telesu zelo olajšamo čiščenje in zmanjšamo neprijetne učinke (utrujenost, morebitni glavobol itn.).

Pogovor opravil Damjan Likar, objavljeno v reviji AURA št. 234, februar 2009.

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

 

 

 

Več ...