KJE PREBIVA ZAVEST?

Na vprašanje, kje prebiva zavest, še danes ni lahko odgovoriti. Znanstveniki razglabljajo, ali so človeški možgani samo izredno pretanjeno glasbilo, na katero lahko človeški duh mojstrsko igra, ali pa le relejna postaja, ki finosnovne misli in občutke transformira v materialni svet telesa, kot učijo skrivni nauki številnih kultur.

Ali pa imajo prav znanstveniki, ki v možganih vidijo pravi sedež naše zavesti? V možganih se oblikuje vsaka misel, vsak čustveni vzgib. Kadar so nekateri deli možganov poškodovani, človek ne more stati, slišati ali govoriti, se ne more gibati, jasno misliti. Če se človekova zavest spremeni, se spremeni tudi psihična struktura možganov in njihovih živčnih celic.

In vendar: Možgani ne morejo biti sedež zavesti! Znanstveniki so to dokazali tudi z izkušnjami bližine smrti ljudi, ki so ležali v komi. Medicinsko govorimo o izkušnjah bližine smrti, ko srce preneha biti, človek ne diha in možgani ne zmorejo nikakršne dejavnosti več. Nevrologija uči, da človek ne more več pridobivati izkušenj, če mu možgani ne delujejo. Nevropsihiater Peter Fanwick pravi: »Če naj bi se kdo česa spominjal, ko njegovi možgani ne delujejo, potem to pomeni, da se informacije najprej shranijo zunaj možganov in pozneje zasidrajo v spomin.«

V resnici se dogaja prav to: vse človekove izkušnje se namreč shranjujejo v eteričnem telesu, enem od šestih finosnovnih človekovih teles.

 

Možgansko mrtvi, a vendar budni

Ameriško pevko in skladateljico Pam Reynolds so leta 1991 namenoma začasno prestavili v umetno komo, ker jo je prizadela skoraj neoperatibilna razširitev žile v možganski bazi. Nevrokirurg Robert Spetzler iz Barrowega nevrološkega inštituta v Phoenixu, v ameriški zvezni državi Arizoni, se je odločil za tvegan poseg. Med operacijo je bila Pam Reynolds kar uro klinično mrtva.

»Pamin primer je nekaj posebnega, ker je bila ves čas priklopljena na medicinske naprave in nadzorovana, ko je doživljala izkušnjo bližine smrti,« pojasnjuje kardiolog Michael Sabon. Tako so nedvoumno potrdili, da so bili Pamini možgani med tem izklopljeni.

Kljub temu se je spominjala, kako se je izvila iz svojega temena, se znašla približno dva metra nad svojim telesom in od tam vse neprizadeto opazovala. Slišala je, kaj so se zdravniki pogovarjali, in bila pozneje sposobna nadrobno obnoviti celoten potek operacije.

»Ne znam razložiti, kako lahko čuti normalno delujejo, čeprav je človek klinično mrtev,« odkrito priznava Pamin kirurg Robert Spetzler. »Toda doslej sem že videl veliko takega, česar ne morem razložiti. Nisem tako nadut, da bi lahko trdil, da to ne obstaja.«

Zdravnik je šel še korak naprej: »Takšni pojavi v resnici sporočajo, da možgani in zavest niso isto.«

Objavljeno v reviji AURA št. 227, julij 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com

Več ...