KAKO SHRANITI PRIDELKE

Jesen je čas, ko je treba shraniti pridelke. Na splošno velja, da je treba pridelke hraniti v temnem prostoru, ob nizki temperaturi, visoki zračni vlagi, zavarovane pred zmrzovanjem in etilenom ter poskrbeti za redno prezračevanje prostora, kjer jih hranimo.

Jagodičje (jagode, kosmulje, brusnice, borovnice in ribez) pri sobni temperaturi skoraj ni mogoče ohraniti več kot en dan. Če ga želimo ohraniti dlje časa, ga shranimo v hladilnik, v predal za zelenjavo. Tam se, odvisno od vrste, ohrani od dva do pet dni. Da bi se ga čim več ohranilo, jagodičje skrbno pregledamo in odstranimo vse poškodovane jagode, sicer bodo takoj začele plesneti in s plesnijo okužile še neokužene jagode.

Zelenolistno zelenjavo (blitvo, cikorijo, špinačo in solato) hranimo v hladilniku. Najbolje jo je zaviti v vlažno papirnato brisačo in nato shraniti v plastično vrečko ali folijo za živila in vse skupaj zapreti v skledo. V hladilniku, v predalu za zelenjavo se listna zelenjava ohrani do pet dni.

Zelenjava (jajčevci, kumare in paprika) se v predalu za zelenjavo v hladilniku ohrani do sedem dni. Da bi jo ohranili še dlje, jo damo v plastično vrečko z luknjicami.

Paradižnik in bučke. Ti dve vrsti zelenjave se ne smeta hraniti v hladilniku, ker hitro izgubita okus in začneta pospešeno gniti. Pri sobni temperaturi se ohranita do 14 dni.

Leča, čičerka in soja se morajo hraniti v suhem, temnem in hladnem prostoru, v dobro zaprtih posodah za živila. Tako zdržijo skoraj leto.

Sveži stročji fižol shranjujemo v plastični posodi ali v foliji za zamrzovanje z veliko zraka, ker so zrna občutljiva za pritisk in vlago. V predalu za zelenjavo v hladilniku jih hranimo največ tri dni.

Krompir hranimo v temnem, zračnem in hladnem prostoru s temperaturo 12 stopinj Celzija. Če je v prostoru preveč svetlo začne v krompirju nastajati strupeni solanin, ki krompir obarva zeleno. Če krompir hranimo v plastični vrečki ne more dihati in začne plesneti.

Koreninasta zelenjava (korenjček, črni koren, gomoljna zelena, rdeča pesa in repa) se ohrani v predalu za zelenjavo v hladilniku dober teden. Za korenjček je nujno, da je v stiku z zrakom, sicer se obarva temno. Rdeča pesa in rumena koleraba se lahko hranita tudi dlje časa, vendar se njuna kakovost sčasoma znižuje.

Čebula in česen se morata shranjevati v temnem, suhem in hladnem prostoru, najbolje v kleti ali shrambi. V dobro prezračeni kleti ali shrambi čebula ne začne predčasno plesneti in zdrži več tednov. Na splošno velja: čim bolj čebula peče, tem dlje se obdrži, ker vsebuje več eteričnega olja, ki jo varuje pred hitrim propadom. Svež česen je za krajši čas najbolje hraniti v hladilniku, v papirnati vrečki v predalu za zelenjavo, vendar ne dlje kot dva tedna. Čebulo moramo zmeraj hraniti ločeno od krompirja, sicer se navzame njegove vlage in začne pospešeno gniti.

Pečkato sadje (jabolka, hruške, kutina) je mogoče dlje časa ohraniti sveže. Najdlje se ohrani v hladni kleti ali hladilniku. Čim dlje se jabolka skladiščijo, tem bolj izgubljajo hranilne snovi in vlago, začnejo se mehčati in gubati.

Koščičasto sadje se na sobni temperaturi ohrani dober teden, v hladilniku ali kleti pa lahko dlje, odvisno od vrste. Melone, lubenice in buče se lahko v hladilniku ohranijo do tri tedne.

Narezano sadje je treba pojesti najpozneje v dveh, treh dneh. Površino je treba prekriti s folijo za živila, da se ne izsuši.

Gobe je najbolje zaužiti kar se da sveže. Po nakupu jih je treba takoj shraniti v hladilnik, kjer se ohranijo od dva do štiri dni. Najbolje jih je shraniti v papirnati vrečki, ki prepušča zrak ali pa v kuhinjski krpi, nikakor pa ne v zaprti plastični vrečki ali plastični posodi, saj se prehitro navlažijo in zgnijejo. Ker se gobe rade navzamejo vonjav, ne smejo biti shranjene ob zelenjavi z izrazitim vonjem.

 

Paziti na etilen

Pri zorenju sadja in nekatere zelenjave nastaja etilen, plinasti fitohormon, ki ga med dozorevanjem sproščajo nekateri plodovi. Zato je treba paziti, da se sadje in zelenjava z veliko etilena ne skladiščita ob sadju in zelenjavi občutljivi na etilen, ker bo ta začela hitreje dozorevati in propadati. Sadje in zelenjava, ki sproščajo več etilena so: jabolka, marelice, breskve, slive, avokado, hruške, banane, fižol, fige, kivi, mandarine, nektarine, olive, papaja, paradižnik, limone, čebula.

Poskrbite, da bo klet, kamor ste shranili pridelke, dobro prezračena, da se v njej ne bo kopičil etilen in povzročil prehitro propadanje pridelkov.

Objavljeno v reviji AURA, november 2014, št. 302

Več ...