IZBOLJŠAJMO SVOJE PARTNERSTVO

Naivno je misliti, da bomo v partnerju našli nekakšno dežurno službo za oskrbo z nežnostjo in razumevanjem, za zadovoljevanje spolnih potreb, za varno in udobno zavetje ter za uresničitev vsega tistega, kar želimo in potrebujemo, kar smo že od nekdaj želeli in potrebovali. Le kdor je tako naiven, mlad in neizkušen, se je sposoben zaljubiti na takšen pričakujoč način.

Zaljubljenost je projiciranje svojih želja v nekoga, ki teh želja seveda ne more uresničiti, zato zaljubljenost kmalu pripelje do razočaranja. Praviloma najdemo prav takšnega partnerja, ki je podoben tistim, ki so nam v mladosti povzročili bolečine in rane, in takšnega, ki si mora tudi sam ozavestiti in premagati natančno tiste vzorce in težave, kakršne imamo mi. Zato tudi ločitev nima smisla, saj bomo spet kot po naključju naleteli na podobnega partnerja, s katerim bomo lahko nadaljevali nalogo natanko tam, kjer smo jo s prejšnjim prenehali.

Prav tako malo smisla ima tudi beg v osamljenost. Prej ali slej se mora torej vsakdo sam odločiti, ali bo za vedno obtičal na določeni razvojni stopnji ali pa bo napredoval v svojem razvoju in sočasno tudi v razvoju partnerstva, ki je najboljše zrcalo lastne duše.

BOJ ZA PREVLADO

Ko mine čas zaljubljenosti in romantične ljubezni, se navadno začne trd in neusmiljen boj za prevlado, ko se partner prelevi v neprijetnega kritika, nezadovoljneža, svojeglavega nasprotovalca, večno užaljenega zavračevalca, ignorantskega sebičneža, ukazovalnega diktatorja, nasilnega vsiljevalca svojega mnenja ali še v kaj hujšega. Seveda je vedno samo partner tisti, na katerega je treba kazati s prstom, saj tudi boli samo lastna bolečina. Ko ta bolečina postane dovolj neznosna, se ločimo, ali pa končno spoznamo, da je treba najprej nekaj spremeniti pri sebi, šele posledično se bo morda spremenil tudi partner. Tako se končno lahko začne delo s seboj, ki prinese spremembo priučenih vzorcev, za katere smo domnevali, da nam bodo pomagali pri preživetju. Kot po naključju nam prav takrat pride v roko kakšna dobra knjiga, ki je že zdavnaj ležala na polici, ali pa odkrijemo kakšen seminar, za katerega smo vedeli že dolgo, a partner se ga nikakor ni hotel udeležiti.

VZEMIMO POBUDO V SVOJE ROKE

Če nekega dne ugotovimo, da smo že dovolj sposobni, da se resno spoprimemo s svojimi konflikti, se lahko lotimo tudi resnega dela. Pobudo vzamemo torej v svoje roke in ne čakamo, da bo partner napravil prvi korak. Sprejmemo partnerjevo drugačnost in ta nas samo bogati; pripravljeni smo za pošten pogovor, naš cilj je doseči naravno ravnotežje, ne pa prevladati nad partnerjem. Vemo, da do rešitve partnerskih problemov ne pelje ljubezen, ampak razumevanje. Zavedamo se, da brez pripravljenosti na spremembe ne more biti napredka. Ste pripravljeni?

Vaja 1: Vzemite srednje debelo šivanko in zlezite skozi njeno uho. Odstotek tistih, ki bodo to vajo uspešno izpeljali, je enak odstotku tistih, ki jim bo uspelo postati in ostati popolnoma brez napak; seveda velja enako tudi za vašega partnerja!

Vaja 2: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal; zacelite svoje rane, ker zdaj, ko imate moč odrasle osebe, lahko pogumno znova sami preverite, ali zares drži vse tisto, kar so vam ves čas skušali dobronamerno vcepiti domnevni vzgojitelji. Sami sebi namenite vso pozornost in ljubezen, ki ju potrebujete, sprejmite se, kakršni ste, spoštujte samega sebe in spoznali boste, da zaslužite vse to, kar ste želeli. Če so vam rekli, da ne znate peti, pojdite v pevski zbor. Če so vam rekli, da nimate posluha, začnite igrati kitaro. Če so vam rekli, da ne znate slikati, začnite slikati in odkrijte še druge svoje talente. S tem boste krepili samozavest, ustvarjalnost in uspešnost na vseh področjih.

Vaja 3: Ozavestite in premagajte svoj ego tako, da izbrišete iz svojega besednjaka besede, kot so na primer: »jaz pa«, »ampak«, »toda jaz mislim drugače«, »samo meni se to ne zdi tako«, »če bi le jaz imel«, »jaz pa sem doživel tako« … Namesto tega samo povejte: »razumem«, ali pa ponovite, kar vam je partner sporočil, vprašajte, ali ste pravilno razumeli, pozanimajte se po dodatnih informacijah: »rad bi izvedel še kaj več«. Pohvalite partnerjevo izkušnjo in ga povprašajte še po njegovih občutkih in čustvih! Izbijte iz glave stari vzorec: »Vedno obstajata dve mnenji, moje in napačno!« Jasno spoznajte, da se ego vedno kaže s prestopanjem partnerjevih meja! Skupna pot naj pelje od tekmovalnosti k sodelovanju!

Vaja 4: Vsak dan samemu sebi izrecite najmanj deset pohval in najmanj deset pohval partnerju. Pohvala je lahko že tudi prisrčen in prijazen nasmeh, namesto zagrizenega, otožnega in zagrenjenega ali celo očitajočega pogleda. Pohvala je lahko tudi ugotovitev boljšega počutja ob sprememinjanju svojih lastnosti.

Vaja 5: Soseda samo hvalite in nekega dne vas bo začel spoštljivo pozdravljati, četudi vas je doslej vse življenje samo grdo gledal. Otroka samo hvalite, pri spodrsljajih pa mu pomagajte. Pohvalite svojega psa ali mačka, policista, ki vas je kaznoval.

Vaja 6: Odvadite se nikalnih stavkov v smislu prepovedi, saj celo »deset božjih zapovedi« očitno ne deluje, ker so v resnici prepovedi: »ne laži, ne kradi«. Otroci pa tudi odrasli potrebujemo jasno orientacijo, kaj moramo narediti – ne pa prepovedi, pri katerih še vedno ne vemo, kaj naj bi naredili. To nas samo zmede in utesni, polagoma zapre ves naš energijski pretok. Dosledno se ogibajte vsem zatiralskim osebam, posebno, če so v družini!

Vaja 7: Ozavestite si različnost potreb:

moški: zaupanje, sprejemanje, priznanje, občudovanje, naklonjenost, opogumljanje;

ženska: razumevanje, varnost, skrbnost, veljava, spoštovanje, vdanost!

Vaja 8: Naučite se jasnega izražanja: »potrebujem, čutim, mislim« ipd.

Vaja 9: Svoje kombinacije značajskih lastnosti, ki je navadno prav nasprotna tisti, ki jo ima partner, ne morete spreminjati; lahko pa spreminjate svoje značajske in druge poteze, kot na primer: zamerljivost v odpustljivost, potrtost v vedrost, sovraštvo v ljubezen, izgubljenost v odločnost, nemir v mir, utesnjenost v svobodo, nebogljenost v odgovornost in podobno.

Vaja 10: Napišite vse člane svoje primarne družine ter vse njihove poglavitne pozitivne in negativne lastnosti. Te nato primerjajte s svojimi in partnerjevimi lastnostmi! Kakšno vedenje ste najbolj opazili pri mami/očetu? Kakšno stališče sta imela mama/oče? Kakšna je bila pri tem naša vloga? Kakšen vedenjski vzorec je nastal iz tega pri vas? Partnerstvo vam bo postalo jasnejše. Partnerja naj skupaj raziščeta čas nastanka lastnosti, (npr. če je bil kdo pretesno povezan z mamo v prvih letih, se bo poslej tesnih odnosov ogibal; če pa je prejemal premalo pozornosti, se bo prihodnjega odnosa preveč oklepal in podobno). Običajno se najdeta partnerja, ki sta obtičala na isti stopnji.

Vaja 11: Narišite prve štiri prizore iz otroštva, ki vam pridejo na misel. Nato jih opišite v nekaj stavkih: doživetje, občutja, misli, prepričanja in odločitve, ki so iz tega nastali (svoje vedenje). Tako odkrijete vzorec, ki je nastal v zgodnji mladosti.

Vaja 12: Naučite se pet jezikov ljubezni in ugotovite, na katere se partner odziva: pohvala in priznanje, čas, namenjen za skupno ukvarjanje, dotik in nežnosti, darila, usluge. Če imate s tem težave, uporabljajte vse.

Vaja 13: Ugotovite, ali se niste morda v svojem življenju zataknili v kakšnem čustvu, ki se poslej vedno oglaša kakor pokvarjena tipka na klavirju. Temeljna naravna čustva so: jeza, žalost, zavist, strah, veselje. Če ste katero izmed teh čustev iz katerega koli vzroka potlačili, ste dobili samo še hujšo stopnjo, ki se lahko kaže tudi kot trajna zataknitev (npr.: togotnost, depresija, igranje večne žrtve itn.) Naučite se vsa čustva vedno sproti in primerno izražati, do tega imate naravno pravico, do partnerja pa dolžnost.

Vaja 12: Obveznost med partnerjema je sprotno in popolno obveščanje o mislih in čustvih, ki zadevajo oba. Vsak pa ima pravico do svojega prostora in časa, prijateljev, dela in konjičkov. Nesmiselno je, da bi partnerja na vsak način morala na primer spati v isti spalnici; zakaj naj bi ona morala poslušati njegovo smrčanje, on pa bedeti, kadar ona bere knjigo? Zakaj ne bi oba imela pravice vsak do svojega ritma? Klasični zakon ne deluje, ker temelji na delitvi vlog: ženska naj skrbi za otroke, kuhanje, pospravljanje in nežnosti, moški pa za služenje denarja, varnost navzven in poveljevanje. Kdor ima takšne nazore, temu potem, ko nastanejo, tudi sveto pismo ne more pomagati iz razdora.

Vaja 13: Urjenje pogovora! Prvi kratko in jasno izrazi misel. Drugi ponovi in vpraša, ali je prav razumel. Prvi potrdi ali dopolni. Drugi znova ponovi. Prvi potrdi. Zdaj drugi odgovarja in vlogi se zamenjata, dokler ni dosežen sporazum, kompromis ali potrditev dveh različnih mnenj. Pomembno: posvetovanje o skupnih zadevah! Inteligenca para je vsekakor večja od inteligence posameznika. Pri uporabi sinergije se preprosta matematika glasi: 1+1=3!

Vaja 14: Kaj smo dojeli pri sprejemanju partnerjevega sporočila z razumom? Kaj smo dojeli pri tem z občutkom? Pomembno: kako se partner počuti?! Kako se bomo vedli s partnerjem poslej? (sprememba vzorca izražanja počutja)

Primer: Moja, za partnerico skrajno neprijetna lastnost je bila stalno zbadanje in duhovičenje na tuj račun, da bi prikril svoje pomanjkljivosti. Zato sem sklenil, da bom odslej samo še hvalil. Nad pisalno mizo sem si obesil »Damoklejev meč« v obliki svojeročno izdelanega šila (moja soproga je hudomušno zagotovila, da mi bo to šilo nekam zapičila, če jo bom še kdaj kritiziral in zbadal!) in na koledarju sem začel zapisovati dni, ki sem jih uspel preživeti brez najmanjšega zbadanja, pikrih pripomb, ironije, sarkazma in kritike. Pri tej igri prav uživam, saj se obraz partnerice iz dneva v dan bolj jasni. Večata se njeno zaupanje in odprtost. Odnos postaja čedalje bolj uravnotežen in harmoničen. Sledi seveda najprej lastna pohvala: »Danes sem se zelo ljubeče vedel do partnerice!« Tej pohvali se morda pridruži tudi pohvala partnerke. To je zelo lepa skupna pot, ki vodi iz razdiralnega ega do ustvarjalnega partnerstva.

Joša Medved, objavljeno v reviji AURA št. 230, oktober 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com

Več ...