ČLOVEŠKA NAIVNOST JE BREZMEJNA

Star sem bila osemnajst let in bruc na Elektrotehniški fakulteti Univerze Cornell v Združenih državah Amerike. Dobra prijateljica mi je rekla, da pozna gospoda Čarodeja, ki mi lahko kar po telefonu pove, kdaj sem bil rojen, ne da bi z njim spregovoril besedo.

Izziv sem sprejel. Prijateljica me je vprašala za datum rojstva, povedal sem ji ga, in tedaj je poklicala neko plačljivo telefonsko številko. Po krajšem čakanju je dejala: »Halo, ali lahko, prosim, govorim z gospodom Čarodejem?«

Nato je spet molčala nekaj trenutkov in čakal sem, kdaj bo gospod Čarodej na voljo. Medtem ko sem čakal, sem skrbno opazoval prijateljičina usta, grlo in prste in pazljivo prisluškoval, da ne bi prijateljica kaj skrivoma zašepetala v telefon ali dala kakšno drugo znamenje. Nič od tega ni bilo.

Čez nekaj trenutkov je vprašala v telefon: »Je to gospod Čarodej?« Spet premor. Premišljeval sem, ali se je na plačljivi telefon oglasila napačna oseba ali pa prijateljica želi samo potrditi, da res govori s pravim gospodom Čarodejem.

Nato je spet rekla: »Hvala, gospod Čarodej. Zdaj bom dala telefon prijatelju.«

Ko sem prislonil telefon na uho in zadržano rekel »halo«, je glas na drugi strani preprosto odgovoril. »Tukaj gospod Čarodej. Vaš rojstni datum je 14. junij,« in odložil.

Datum je bil pravilen!

Nisem mogel verjeti. Kako je kaj takega mogoče? O meni mu je povedala samo, da sem prijatelj in nič drugega, niti ga ni prosila, da mi pove moj datum.

Osupel sem bil prepričan, da sem bil priča nekakšni posebni psihični povezavi. Morda celo super elektromagnetni komunikaciji (saj sem bil navsezadnje študent elektrotehniške fakultete. Ali je gospod Čarodej res nekaj resničnega?)

Prosil sem jo, naj mi pove resnico. Končno, po številnih prošnjah, mi je zaupala, v čem je zvijača.

Pokazalo se je, da v vsem ni bilo nič paranormalnega ali znanstvenega. Šlo je za znano zvijačo, ki jo pozna skoraj vsak »čarodej«.

Ko je po telefonu rekla, da bi rada govorila z gospodom Čarodejem, oseba na drugi strani telefona sploh ni prepustila telefona drugi osebi. Vedela je le, da mora prevzeti vlogo čarodeja in je začela počasi šteti mesece v letu: Januar, februar, marec, april, maj, junij …

Ko je rekla »junij«, ga je prijateljica prekinila z vprašanjem: »Je to gospod Čarodej?« Njen sokrivec je tako izvedel mesec, in nato začel šteti dneve: 1, 2, 3, …« Pri 14, ga je znova ustavila s stavkom »Hvala gospod Čarodej. Zdaj bom dala telefon svojemu prijatelju.«

In vse, kar je morala še narediti, je bilo, da mi je dala telefon in se pripravila na zabavo na moje stroške.

Nazadnje sem se temu smejal tudi sam, toda dobil sem vseživljenjski pouk, ki me opozarja vse do danes. Ta na videz nedolžna izkušnja mi je odprla oči, da utegne človek biti zelo hitro prevaran in ga lahko prevarajo celo »prijatelji«.

Gary E. Schwartz, dr. fil. The Afterlife Experiments, objavljeno v reviji AURA, junij 2009, št. 238

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

 

 

 

 

 

Več ...